CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – GRADBENIŠTVO – IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0081415
Direktiva Sveta 89/106/EGS z dne 21. decembra 1988 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic, ki se nanašajo na gradbene proizvode člen 4, 4/2, 4/2-c, 5. OZ člen 83, 100, 100/3, 459, 459-3, 619, 626, 626/1, 627, 627/1, 627/2. ZGPro člen 5, 5-1, 5-3, 6, 6/2, 6/2-1, 7, 7/1, 8. ZGO-1 člen 2, 2-1(2), 2-1(6). ZPP člen 333, 333/1, 496, 496/1. ZIZ člen 62, 62/2.
postopek pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – pravni pouk sodbe s skrajšano obrazložitvijo – napoved pritožbe – pravni pouk sodbe s polno obrazložitvijo – odločanje o zahtevkih, postavljenih v različnih postopkih – pritožbeni rok – podjemna pogodba – razlaga spornih določil pogodbe po vnaprej natisnjeni vsebini ali vsebini, predlagani s strani ene pogodbene stranke – obveznost izvršiti delo po dogovoru in po pravilih posla – odstop od pogodbe zaradi odstopa od dogovorjenih pogojev – odgovornost za stvarne in pravne napake izpolnitve – stvar brez lastnosti, ki so predpisane – gradbeni proizvod – gradbeni inženirski objekt – dajanje gradbenih proizvodov v promet – slovenski nacionalni standard – harmonizirani nacionalni standard – evropsko tehnično soglasje – nacionalne tehnične specifikacije – neharmonizirani nacionalni standard – neobvezni standard – načelo prostega pretoka blaga
Glede na 3. odstavek 100. člena OZ in 3. točko 459. člena OZ dolguje podjemnik tako opravo posla, da bo stvar imela lastnosti, ki jih le določajo javnopravne norme (predpisi).
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - GRADBENIŠTVO
VSK0006797
URS člen 26. OZ člen 131, 131/1, 132, 186. ZUP člen 147, 147/1. ZPP člen 286.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - upravni postopek - postopek za izdajo gradbenega dovoljenja - prekinitev upravnega postopka - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorije vzročnosti - teorija sine qua non - teoria ratio legis vzročnosti - škoda zaradi prekinitve upravnega postopka - pretrganje vzročne zveze
Kršitev procesne določbe prvega odstavka 147. člena Zakona o upravnem postopku, ki jasno opredeljuje pojem predhodnega vprašanja in na kateri temelji ustaljena sodna praksa, v povezavi s popolno pasivnostjo upravnega organa, ki je trajala od prekinitve postopka dalje, izpolnjuje standard protipravnosti ravnanja upravnega organa.
Po oceni pritožbenega sodišča ni podana ena od predpostavk odškodninske odgovornosti, to je vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem upravnega organa in torej ni podana odškodninska odgovornost toženke. Tožnik bi bil sicer upravičen do izgubljenega dobička, ki bi ga ustvarjal z avtopralnico s kava barom na lokaciji, za katero je podal vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja, če bi bilo njegovi vlogi ugodeno. Vendar je bila njegova vloga zavrnjena, s tem pa je bila pretrgana tudi vzročna zveza med ugotovljenim protipravnim ravnanjem upravnega organa in škodo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082349
OZ člen 131, 187. ZGO-1 člen 84. ZPP člen 70, 70-6, 154, 154/3, 247, 247/2.
solidarna odgovornost naročitelja in izvajalca del - odgovornost več oseb za isto škodo - gradbena pogodba - izvajanje del na nepremičnini - objektivna odgovornost - odškodninska odgovornost izvajalca gradbenih del - krivdna odgovornost - protipravnost izvajalčevega ravnanja res ipsa loquitur - prepoved povzročanja škode - neminem laedere - postavitev drugega izvedenca - pravočasnost zahteve za izločitev izvedenca
V danem primeru je protipravno ravnanje v kršitvi temeljnega načela prepovedi povzročanja škode. Če je zaradi sanacije sosednjega objekta v tožničinega vdrla voda in so na njem nastale razpoke, je očitno, da je izvajalec to načelo prekršil. Gre za tipičen primer, kjer pride do izraza pravni rek res ipsa loquitur, ki izraža načelo krivdne odgovornosti z obrnjenim dokaznim pravilom. Nesporna predhodna tožničina opozorila (še iz postopka pridobivanja gradbenega dovoljenja) kažejo na to, da nastanek škode ni bil nepredvidljiv. Ker jo je izvajalec (kljub temu) povzročil, in to svojim aktivnim (ne pasivnim) ravnanjem, ni pa dokazal, da je do škode prišlo brez njegove krivde, je krivdno odškodninsko odgovoren.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - UZANCE
VSL0080939
ZPP člen 324, 324/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 217. OZ člen 20, 101, 101/2, 251. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 23, 28, 34, 53, 55, 117.
določnost izreka sodbe - nedoločen izrek - procesni pobot - potrjena prisilna poravnava - odločanje o terjatvi po potrjeni prisilni poravnavi - pogodbena kazen - pridržek pravice do uveljavljanja pogodbene kazni - pogajanja - ugovor neizpolnjene pogodbe - pravilo sočasne izpolnitve - sprememba cene zaradi spremenjenih okoliščin - uzance
Sodišče mora s sodbo odločiti o vseh zahtevkih pravdnih strank tako, da jih povzame v izrek sodbe. Če sodišče tožbenega zahtevka (ali zahtevka iz pobotnega ugovora) ne povzame v izreku sodbe, je izrek tako pomanjkljiv, da sodbe ni mogoče preizkusiti.
Pravico do pogodbene kazni je treba pridržati takoj ob sprejemu izpolnitve (pri gradbeni pogodbi pa do konca dokončnega obračuna). Namen te določbe preprečitev nastopa zakonske domneve, da se je upnik s sprejemom izpolnitve odpovedal pravici do uveljavljanja pogodbene kazni.
URS člen 26. ZGO-1 člen 50. ZZ člen 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
pravica do povračila škode – odgovornost države za škodo – odgovornost za obveznosti zavoda – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – vzročna zveza – projektni pogoji – prekoračitev roka za izdajo soglasja – domneva o izdanem soglasju – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Pri obravnavanju oblastvenega posega je potrebno ugotoviti, katero „vzročno“ ravnanje javnopravne osebe je povzročilo škodo prizadetemu.
Neizdaja projektnih pogojev v zakonskem roku, tožeči stranki ni mogla povzročiti nobene škode, še več, zakonska domneva o izdanem soglasju je bila njej v dobro in ne v škodo. Tudi kasnejši postopek oblasti organov, ki je privedel do zavrnitve soglasja in neizdaje gradbenega dovoljenja, ni bil protipraven. Zato o kakršnemkoli trajanju protipravnega stanja ne moremo govoriti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0063924
OZ člen 625, 625/3. ZPP člen 108, 243, 285. ZGO-1 člen 84. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 45, 45/2-4, 61, 62. Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji (2004) člen 33, 33/1, 35, 35/3.
izvedenec - pravila stroke - gradbena pogodba - pogodba o delu - uvedba v delo - projektna dokumentacija - naročnikova navodila - pomanjkljivosti projektne dokumentacije - pojasnilna obveznost izvajalca - začasna situacija - popolnost tožbe - sklepčnost tožbe - substanciranje dokazov
Izvedenec je le pomočnik sodnika, ki ga sodišče imenuje, če je za razjasnitev potrebno strokovno znanje, s katerim sodišče ne razpolaga. Tudi če izvedenec sodniku posreduje pravila stroke, ki so pravnega značaja, sodnik na podlagi teh pravil sam vsebinsko konkretizira pravno normo. Izvedenec ne sodi, pač pa to vedno stori sodnik.
Izročitev projektne dokumentacije, ki je podlaga za določitev predmeta izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja, oziroma njenih sprememb ima značilnost (pravno naravo) naročnikovih navodil oziroma njegovega naročila. Izvajalec je dolžan naročnika opozoriti na pomanjkljivosti projektne dokumentacije. Ta izvajalčeva obveznost spada med njegove pojasnilne obveznosti. Izvajalčeva pojasnilna dolžnost pa ne obstaja v zvezi z vsemi pomanjkljivostmi projektne dokumentacije, temveč samo v zvezi s tistimi, ki jih lahko ugotovi oziroma ki bi jih lahko ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Njegovo znanje pa ni enako znanju, ki ga mora imeti profesionalna oseba (projektant), ki je izdelala projektno dokumentacijo.
Tožnik mora v tožbi navesti predvsem historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja. Navedeno zadošča, da je tožba popolna v smislu procesnega prava, da se lahko obravnava, brez da bi jo sodišče moralo dati v popravo v smislu 108. člena ZPP. Vprašanje sklepčnosti tožbe pa je vprašanje materialnega prava. Čeprav je tožba popolna, je lahko nesklepčna, če bi se tožnikov zahtevek lahko izkazal za utemeljenega, vendar manjka določeno pravno relevantno dejstvo.
V primeru, da so v gradbeni pogodbi določene cene del za mersko enoto posameznih del, torej kot cena za enoto del, se poleg gradbenega dnevnika, ločeno vodi še knjiga obračunskih izmer.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – GRADBENIŠTVO – USTAVNO PRAVO
VSL0063921
URS člen 26. ZGO-1 člen 42, 47, 48, 48/2, 66, 66/1, 66/1-1, 274, 274/2. OZ člen 168, 168/3. ZPP člen 315, 315/1.
utemeljen temelj – zavrnilna vmesna sodba – vezanost na zahtevek – odškodninska odgovornost države – protipravnost – odgovornost projektanta – izdaja gradbenega dovoljenja – skladnost projekta s prostorskim aktom – dolžnost upravne enote – izgubljeni dobiček – vzročna zveza
Zahtevek je lahko zrel za razsojo glede podlage le v primeru, če je ta utemeljena. Če ni, ni razloga za izdajo vmesne sodbe. Edina možna posledica ugotovljene neutemeljenosti podlage je zavrnitev zahtevka. Z vmesno sodbo torej ni mogoče zavrniti podlage zahtevka.
Sodišče je tudi pri odločanju z vmesno sodbo vezano na zahtevek in ne sme odločati prek ali mimo zahtevka. Tudi pri izdaji vmesne sodbe je treba upoštevati obliko, strukturo in vsebino tožbenega zahtevka.
Dobiček iz naslova načrtovane odprodaje posameznih enot hotela (kot tudi dobiček iz naslova poslovanja hotela) ne predstavlja dobička po 3. odstavku 168. člena OZ, ki bi ga bilo mogoče utemeljeno pričakovati glede na normalen tek stvari ali glede na posebne okoliščine, ki pa ga zaradi oškodovalčevega ravnanja ali opustitve ni bilo mogoče doseči. Tožena stranka s svojim protipravnim ravnanjem tožeči stranki ni preprečila načrtovane gradnje, pač pa ji je protipravno dovolila (sicer nedovoljeno) gradnjo. Če bi namreč upravni organ ravnal skrbno in tako, kot je prav, bi moral zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zavrniti.
Prostorski akt je javen predpis, v katerega lahko vsak kadarkoli pogleda.
Od podjemnika se pričakuje, da bo pri izpolnitvi naročila ravnal s profesionalno skrbnostjo, kar vključuje tudi upoštevanje naročnikovih interesov glede tistih lastnosti opravljenega posla, ki so potrebne, da lahko naročnik rezultat podjemnikovega dela uporabi za namen, za katerega ga je naročil.
Če podjemnik svojo pojasnilno obveznost zanemari, odgovarja za napako opravljenega posla, čeprav njen vzrok ne izvira iz podjemnikove sfere, kadar bi s pravilno izpolnitvijo pojasnilne obveznosti napako lahko preprečil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSM0021513
OZ člen 12, 340, 247, 247/1, 247/2, 250, 251, 251/5, 641, 660. Posebne gradbene uzance (1977) člen 45.
pogodbena kazen za primer zamude z izpolnitvijo obveznosti - gradbene uzance - dokazno breme - prevzem dela - odsotnost odločilnih razlogov - izročitev in prevzem izvedenih del
Ker je v ozadju vprašanje utemeljenosti obračuna pogodbene kazni zaradi kršitve pogodbe, bi bila glede na trditve tožnice, da za zamudo (izpolnitev obveznosti do 1. 10. 2005) ni odgovorna, na mestu uporaba 250. v zvezi s 240. členom OZ – dolžnik se razbremeni obveznosti plačila pogodbene kazni, če dokaže, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njegove sfere.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO
VSK0005969
ZVKSES člen 16, 16/5-2, 17, 17/1. ZGO člen 90, 97.
varstvo kupcev stanovanj – izročitev stanovanja – odgovornost prodajalca za izročitev z zamudo – pogodbena kazen – uporabno dovoljenje – odprava nepravilnosti – popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja – komisija za tehnične preglede
Komisija, ki opravlja tehnični pregled, predstavlja in je del upravnega organa, zato je ugotovitev komisije v zapisniku o tehničnem pregledu odredba v smislu 2. alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES. Izdaja odločbe o odpravi nepravilnosti torej ni obvezen pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja, pač pa bi tožena stranka že na podlagi odredbe v zapisniku o tehničnem pregledu lahko pristopila k odpravi pomanjkljivosti.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - GRADBENIŠTVO
VSK0005931
ZVKSES člen 16, 16/5-2, 17, 17/1. ZGO člen 90, 97.
izročitev stanovanja – odgovornost prodajalca za izročitev z zamudo – pogodbena kazen – uporabno dovoljenje – odprava nepravilnosti – popolna vloga za izdajo gradbenega dovoljenja
Komisija, ki opravlja tehnični pregled, predstavlja in je del upravnega organa, zato je ugotovitev komisije v zapisniku o tehničnem pregledu odredba v smislu 2. alineje petega odstavka 16. člena ZVKSES. Izdaja odločbe o odpravi nepravilnosti torej ni obvezen pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja, pač pa bi tožena stranka že na podlagi odredbe v zapisniku o tehničnem pregledu lahko pristopila k odpravi pomanjkljivosti.