IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017593
SPZ člen 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 239. ZZK-1 člen 40, 41.
izvršba na nepremičnino - ugovor tretjega - izločitvena tožba - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera upnika
Položaj pridobitelja je pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini v izločitveni pravdi varovan še pred vpisom v zemljiško knjigo, kar pomeni, da vknjižba lastninske pravice na pridobitelja v teh primerih ni pravno pomembna in je že zato napačno stališče sodišča druge stopnje, da je za pridobitev pravice, ki preprečuje zavarovanje, potreben vpis v zemljiško knjigo, do vpisa v zemljiško knjigo pa kupec nepremičnine v resnici še ni lastnik in ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00020313
ZPP člen 67. URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZIZ člen 254, 254/3. ZZK-1 člen 87, 87/3, 89, 89/4.
povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo sodišč - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na dražbi - pravice kupca - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - nemožnost vpisa lastninske pravice - plomba v zemljiški knjigi - zastavna pravica - zavarovanje terjatve z zastavno pravico - izvršljiv notarski zapis - učinki zaznambe - dopuščena revizija - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - zavrnitev predloga
V konkretnem primeru sodne odločbe zaradi neupoštevanja pridobljene zastavne pravice in posledično napačnega tolmačenja zakonske določbe četrtega odstavka 89. člena ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni bilo mogoče uresničiti, četudi velja pravilo, da morajo biti pravne norme in na njih temelječi posamični akti sposobni uresničenja5. Gre za kršitev prava, ki utemeljuje odškodninsko odgovornost tožene stranke. Ker tožeča stranka navkljub plačani kupnini in izdanem sklepu o izročitvi nepremičnine v izvršilnem postopku zaradi zmotnega tolmačenja določb ZIZ in ZZK-1 s strani zemljiškoknjižnega sodišča ni uspela vknjižiti svoje lastninske pravice v zemljiški knjigi, ji je nastala škoda v višini plačane kupnine. Vzročna zveza med ravnanjem sodišča v zemljiškoknjižnem postopku in nastalo škodo je podana.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017466
OZ člen 33, 33/1. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 41.
predpogodba - prodajna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - hipoteka - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - zaznamba sklepa o izvršbi - lastninska pravica v pričakovanju
Ugotovljena vsebina pogodbe o ari ustreza abstraktnemu opisu predpogodbe iz prvega odstavka 33. člena OZ. V trenutku vknjižbe hipoteke v zemljiško knjigo tožeča stranka še ni razpolagala z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju, ki je predmet izvršbe in predvsem še ni razpolagala z overjenim razpolagalnim delom pravnega posla (overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom skladnim z določbama 23. člena SPZ in 41. člena ZZK-1). Nenazadnje sta pogodbeni stranki že po zaznambi sklepa o izvršbi in vpisu zastavne pravice sklenili glavno pogodbo v obliki sodne poravnave.
Res načeloma v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica nima prednosti pred pričakovano lastninsko pravico, vendar le, če je ta pridobljena s potrebnim razpolagalnim pravnim poslom. Pričakovana pravica oziroma lastninska pravica v pričakovanju pomeni takšen pravni standard, da je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Le formalno in vsebinsko tako izpolnjeni pogoj pomeni pravico, ki preprečuje izvršbo.
Dobra vera upnika glede izvenknjižnih okoliščin povezanih z lastninskim stanjem nepremičnine v trenutku vpisovanja neposlovnih - prisilnih hipotek ni pomembna.
ZZK-1 člen 30, 37, 40, 40/1, 40/2, 146, 148. ZDPN-2 člen 3.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni predlog - priloge - potrdilo o plačilu davkov - vpis lastninske pravice na podlagi sodne poravnave - davek na promet nepremičnin - procesne predpostavke za vknjižbo lastninske pravice
Ni mogoče pritrditi stališču zahteve za varstvo zakonitosti, da je tedaj, ko se vpis predlaga na podlagi sodne poravnave, s katero je zemljiškoknjižni lastnik izrecno in nepogojno dovolil predlagano vknjižbo lastninske pravice in ki se glede na drugi odstavek 40. člena ZZK-1 šteje za pravnomočno sodno odločbo, kot v obravnavani zadevi, treba priložiti tudi potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin, ki ga sicer predvideva 37. člena ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017337
ZPP člen 339, 339/2-12, 367b, 367b/4, 367b/6. OZ člen 92, 440. ZNP člen 7.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Toženca nista
definirala pomembnega pravnega vprašanja, niti nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Toženca se sicer sklicujeta na obrazložitev sodbe VS RS II Ips 184/2011 v predhodni zadevi med tožnikom in drugim tožencem, vendar v tem delu, poleg tega, da ni definirano pomembno pravno vprašanje, ni pojasnjeno, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito oziroma kako bi upoštevanje teh stališč privedlo do drugačne odločitve v tej zadevi.
Tak predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP,
zato ga je moralo Vrhovno sodišče zavreči (šesti odstavek 367.b člena ZPP).
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - DRUŠTVA
VS0017155
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 123. ZVGLD. SPZ. ZTLR člen 29.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - družbena lastnina - vknjižba družbene lastnine in pravice uporabe v zemljiški knjigi - lovska družina - društvo - status lovske družine - pravilnost podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - priposestvovanje - nastavitev zemljiške knjige - dobra vera - zakonita posest - izpodbijanje pravilnosti zemljiškoknjižnega vpisa vpisa - rok
Revizija se dopusti glede vprašanj,
ali sta nižji sodišči pravilno presodili: (1) da je toženka (lovska družina) bila ob uveljavitvi ZSKZ lastnica sporne nepremičnine, ki jo je pridobila odplačno od lastnika, s sredstvi društva ter zaradi zasebnih potreb društva; (2) da je toženka sporno nepremičnino priposestvovala; (3) da je tožnica s potekom prekluzivnega roka iz 123. člena ZZK od začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige izgubila lastninsko pravico.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017250
OZ člen 587, 599. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit
Ko oziroma ker je prejšnja zakupna pogodba z zakupnikom, ki je na zemljiščih postavil objekte in trajne nasade, prenehala, je prišlo do situacije iz 38. člena ZKZ. Ob (novem) sklepanju pogodbe je bilo zato v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZKZ mogoče oddati samo zemljišče skupaj s pripadajočimi trajnimi nasadi in napravami, ki so ob prenehanju prejšnje zakupne pogodbe pripadle toženi stranki. Določba 26. člena ZKZ je kogentni predpis, ki ga s pogodbo ni mogoče obiti.
zahteva za varstvo zakonitosti - pogodba o dosmrtnem preživljanju - notarski zapis - poprava notarskega zapisa - predmet pogodbe - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - listina, primerna za vpis v zemljiško knjigo -
Notarski zapis, ki vsebuje pogodbo o dosmrtnem preživljanju in zemljiškoknjižno dovolilo za prenos lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet pogodbe, v korist preživljalca, pa so v njem posamezne nepremičnine prečrtane, po presoji Vrhovnega sodišča ustreza pogojem listine, ki je veljavna podlaga za vknjižbo po 2. točki prvega odstavka 148. člena v zvezi z 2. točko prvega odstavka 40. člena ZZK-1 pri nepremičninah, ki niso prečrtane (34. člen ZN).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0017158
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/2, 379, 379/1. ZPPSL člen 121. OZ člen 435, 435/1.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - prodaja dolžnika v stečaju - razpolagalna sposobnost - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pomanjkljivosti odločbe - razumljivost obrazložitve
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v stečajnem postopku oziroma pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe je originarna pridobitev lastninske pravice,
ne glede na to, ali je prodajalka - družba v stečaju v trenutku prodaje imela razpolagalno sposobnost.
ZZK-1 člen 243, 244, 244/3. ZPP člen 95, 95/2, 98, 98/5, 377. SPZ člen 225.
izbrisna tožba - parcelacija - delitev parcele - dovoljenost revizije - zastopanje - novo pooblastilo za vložitev revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Revizijsko sodišče ugotavlja, da je na pooblastilu, ki ga je pooblaščenka prvega tožnika ob vložitvi revizije predložila sodišču (priloga A12) naveden datum 30. 6. 2008, nato pa poleg njega še dopisan datum 2. 11. 2010. Iz navedenega izhaja, da pooblastilo, ki ga je predložila pooblaščenka prvega tožnika za vložitev revizije ni novo, pač pa je na staro (podpisano) pooblastilo dopisan novejši datum. Na ta način „pomlajeno“ pooblastilo standardu novega pooblastila ne ustreza.
Z vidika pravic na nepremičninah je postopek delitve parcele preprost. V tem primeru se na novo nastale parcele preslika celotno stanje vpisov glede pravic in pravnih dejstev, vpisanih v zemljiško knjigo na stari parceli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS4002616
URS člen 26. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - povrnitev škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - izvršilni postopek - prodaja nepremičnine na javni dražbi - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pravice kupca - nemožnost vpisa lastninske pravice - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Revizija se dopusti
glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev sodišča prve in druge stopnje, da - v primeru, ko kupec na javni dražbi kupi nepremičnino in se na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine ne more vpisati v zemljiško knjigo kot lastnik - niso podani elementi odškodninske odgovornosti države na podlagi 26. člena Ustave RS.
ZZK-1 člen 29, 31, 31/1, 120, 120/2, 124, 148, 148/1-1, 148/1-2, 148/4, 149, 149/1-1, 161, 161/3-3. SPZ člen 18, 105, 105/1. ZNP člen 35.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - identifikacijski znak - identičnost identifikacijskih znakov - istovetnost nepremičnine
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Istovetnost nepremičnine ni podana, kadar se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na zemljiške parcele, zemljiškoknjižni predlog pa na posamezne dele stavbe. Preizkus, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi v formaliziranem postopku odločanja o dovoljenosti vpisa v zemljiško knjigo, namreč ne more iti tako daleč, da bi sodišče preizkušalo, ali je na posameznem delu stavbe upravičen vpis hipoteke, ki je bila z zemljiškoknjižnim dovolilom dana za vpis na zemljiško parcelo.
ZZK-1 člen 120, 132, 132/1-4, 154, 154/3-2, 157, 157/1, 157/2. ZNP člen 37. ZPP člen 339, 339/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižni postopek - - odobritev udeležbe v postopku - ugovor zoper sklepu o dovolitvi vpisa v zemljiško knjigo - pravočasnost ugovora - pravica do izjave v postopku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
P. R. je udeležbo v zemljiškoknjižnem postopku prijavil še pred izdajo sklepa o dovolitvi vpisa in mu je sodišče udeležbo dovolilo ter proti sklepu o dovolitvi vpisa v roku osmih dni vložil ugovor. Zato je zavrženje udeleženčevega ugovora kot prepoznega nepravilno.
li začetek stečajnega postopka vpliva na terjatev iz zavezovalnega pravnega
posla za prenos lastninske pravice na nepremičnini tako, da nanjo učinkuje 253. člen ZFPPIPP v primeru, ko dolžnik do začetka stečajnega postopka nad njim še ni izvedel razpolagalnega pravnega posla, bila pa je plačana kupnina za nepremičnino.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017000
ZPP člen 380, 380/2. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124, 132, 132/1-1, 132/1-2, 132/1-3, 132/1-4, 142, 142/5, 148, 243. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - zaznamba sklepa o izvršbi - dovoljenost izbrisne tožbe zoper zaznambo izvršbe - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravnomočnost sklepa o izvršbi - materialnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - formalnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - dovoljenost zaznambe izvršbe - zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - pravica do vložitve izpodbojne tožbe
Zaznamba izvršbe in hipoteka, pridobljena v izvršilnem postopku, sta neločljivo povezani in upnik že s samo zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi pridobi tudi hipoteko. Dejstvo, da poleg zaznambe izvršbe ni bila hkrati vknjižena tudi hipoteka, glede na izrecne zakonske določbe, da se hipoteka pridobi že z vpisom zaznambe izvršbe, ni relevantno, saj vknjižba hipoteke nima konstitutivnega pomena za nastanek hipoteke, ampak ima tak pomen že vpis zaznambe izvršbe. Pridobitev zastavne pravice na nepremičnini pa nedvomno posega v pravice lastnika, zato je izbrisna tožba zoper zaznambo izvršbe dovoljena.
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme dovoliti vpisa zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, oziroma dovoli vpis samo, če je obvestilu izvršilnega sodišča priložen sklep o izvršbi, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Ker je torej zemljiškoknjižno sodišče dolžno preveriti pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, gre za formalnopravno neveljavnost vpisa, ki jo je mogoče in potrebno uveljavljati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku, zato izbrisna tožba ni dopustna.
Če tožnika nista bila udeleženca zemljiškoknjižnega postopka (od 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1), niti jima udeležba na podlagi 4. točke 132. člena ZZK-1 ne bi bila dovoljena, ali pa bi jima bila dovoljena, vendar udeležbe nista prijavila, ker za sporni zemljiškoknjižni postopek nista vedela, jima je treba dovoliti izbrisno tožbo, čeprav je očitek o vpisu zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, formalnopravni razlog neveljavnosti, saj jima v zemljiškoknjižnem postopku ni bila zagotovljena pravica do izjave, takšna zaznamba izvršbe pa je tudi materialnopravno neveljavna.
ZZK-1 člen 22, 22-10, 29, 29/2, 63, 148, 148/1. ZGO-1 člen 159, 159/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - zaznamba - zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - upravna odločba - inšpekcijska odločba
Pri zaznambi mora listina dokazovati nastop pravnega dejstva, ki je predmet vpisa, in ustrezati drugim pogojem, določenim z zakonom (glej drugi odstavek 29. člena ZZK-1). ZGO-1 pa za zaznambo v zemljiški knjigi ne določa pogoja, da se mora odločba upravnega organa nanašati tudi na zemljiškoknjižnega lastnika oziroma da mora biti investitor nedovoljeno zgrajenega objekta hkrati tudi lastnik zemljišča, na katerem je zgrajen tak objekt. Zato je pritrditi tezi tožilstva, da je v obravnavani zadevi listina, ki je podlaga za vpis, izvršljiva upravna odločba Inšpektorata RS za okolje in prostor, na podlagi katere se določene prepovedi, vsebovane v tej odločbi, zaznamujejo v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016929
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 28, 28/4. SPZ člen 43, 43/2.
dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – dobra vera - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Okoliščina, da je tožnica vedela, da ni vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine, ni odločilna za ugotovitev tožničine dobrovernosti ali nedobrovernosti, saj dobroverna posest ni trajala dovolj dolgo za priposestvovanje v času veljave ZTLR (20 let) in v času veljave SPZ (10 let).
ZZK-1 člen 33, 34, 35, 36, 36/1, 37, 38, 124, 149. ZN člen 64, 64/5, 64/9. Konvencija o odpravi potrebe legalizacije tujih javnih listin (Haaška konvencija).
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu - overitev zasebne listine pri notarju - notar iz tujine - haaška konvencija - vknjižba lastninske pravice - obstoj posebnih pogojev za dopustnost prenosa lastninske pravice - nadoveritev
Glede na 64. člen ZN lahko podpis osebe na zemljiškoknjižnem dovolilu o odtujitvi ali obremenitvi zemljiškoknjižne pravice overi tudi notar iz države podpisnice Haaške konvencije, če sta njegov podpis in pečat ustrezno nadoverjena in ob pogoju, da je slovenski notar pred vložitvijo predloga za vknjižbo lastninske pravice preveril, če so bili v času overitve izpolnjeni vsi zakonski pogoji prisilnih določb od 33. do 38. člena ZZK-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016978
ZPP člen 367a, 367a/1. ZFPPIPP člen 380, 443. ZIZ člen 168, 168/5.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prenehanje zemljiškoknjižnega lastnika - izbris iz sodnega registra zaradi stečaja - naknadno najdeno premoženje - začetek stečajnega postopka - predlagatelj
Revizija se dopusti glede vprašanj:
1. ali je treba v primeru, ko je zemljiškoknjižni lastnik zaradi zaključenega stečajnega postopka že izbrisan iz sodnega registra, vložiti tožbo po petem odstavku 168. člena ZIZ ali predlagati stečaj nad naknadno najdenim premoženjem?
2. ali je tožeča stranka kot upnik v okoliščinah konkretnega primera upravičena predlagati začetek stečajnega postopka nad naknadno najdenim premoženjem oziroma lahko vloži tožbo tožbo iz petega odstavka 168. člena ZIZ in kdo je v tem primeru pasivno legitimiran na strani zemljiškoknjižnega lastnika?