Bistvo hipoteke je v tem, da obstoji še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zato se lahko materialnopravni razlog za neveljavnost vknjižbe nanaša le na sam hipotekarni posel, torej tisti pravi posel, ki je bil podlaga za sporno vknjižbo, ne pa na tisti pravni posel, ki je bil podlaga za pridobitev lastninske pravice.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS05718
ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.ZZZDR člen 54. ZIP člen 251c.
izvršba na nepremičnino - skupno premoženje - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba
Zakonec, ki ne poskrbi, da se njegova pravica iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi vpisana le na njegovega zakonca, vpiše v zemljiško knjigo, ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitve, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno.
ZZK člen 102, 102/2, 149. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 68, 101, 101/1.
izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - veljavnost pravnih predpisov - čas nastanka pravnega razmerja - pravočasnost tožbe - zaslišanje strank - načelo dispozitivnosti
Pravilno je ravnalo sodišče, da je uporabilo pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah (Službene novine Kraljevine Jugoslavije št.
146/LIII/307), saj je sporno pravno razmerje nastalo v času veljavnosti teh pravil. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK) je namreč začel veljati šele 16.7.1995 (149. člen). Ne predpisuje retroaktivne veljavnosti tudi ne glede vprašanja pravočasnosti poprej vloženih pravnih sredstev.
začasna odredba - pogoji - izkazanost - vpis parcelacije v zemljiško knjigo
Vlagatelj mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse okoliščine in dejstva, ki so pomembna za izdajo začasne odredbe ter jih verjetno izkazati.
ZZK člen 21, 22, 28, 28-4, 29, 29-3, 30, 30/2, 76, 76/2, 82, 82/2, 82/3.ZN člen 47, 47-3. ZOPPP člen 1, 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - notarski zapis - overitev podpisa - zemljiškoknjižni vpisi pravic - predznamba - obličnost zasebne listine - izvirnik listine - fotokopija listine
Pri zasebnih listinah, ki so podlaga za vpis v zemljiško knjigo, je treba razlikovati obličnost po 22. členu ZZK, od obličnosti po 2. odstavku 82. člena ZZK.
Po ZOPPP ima fotokopija naravo prepisa, ne izvirnika.
vpis zastavne pravice na nepremičnini - vrstni red vpisa
Pri postopanju v zemljiški knjigi ni prišlo do nobene nezakonitosti pri vrstnem redu vpisa hipoteke tožene stranke pred hipoteko tožeče stranke. Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu pravilno upoštevalo časovno zaporedje prejema vlog pravdnih strank za vpis hipoteke na isti nepremičnini (prvi odstavek 29. člena takrat še veljavnega Zakona o zemljiških knjigah iz 1930.leta).
načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobrovernost - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Zaradi morebitne napake v popisnem listu zemljiške knjige glede narave (in površine) zemljiški posestnik ne more uspeti s trditvijo, da je priposestvoval nepremičnino - če jo je hkrati z njim uporabljal zemljiškoknjižni lastnik v dobri veri in v zaupanju v zemljiško knjigo - če svoje pravice, pridobljene s priposestvovanjem, ni vknjižil, preden je zemljiškoknjižni lastnik pridobil nepremičnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS05203
ZTLR člen 33. ODZ paragraf 431.
fiduciarni posli - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pravno mogoča je (in v poslovni praksi tudi ne redka) pogodba o tem, da bo nepremičnina od tretjega kupljena v solast sopogodbenikov.
Pravno mogoča, dovoljena je tudi (s to prvo pogodbo vzporedna) druga pogodba o tem, da bo zaradi zaupnega razmerja med pogodbenikoma oblično pogodbo o pridobitvi nepremičnine, ki naj postane solast pogodbenikov, s tretjim sklenil le eden izmed pogodbenikov in se vknjižil kot njen lastnik, zato da bi oba pogodbenika pridobila na tak način vse koristi, ki jih ima lastnik (v primeru solastnine pa solastniki) nepremičnine. To drugo pogodbo je po njeni naravi treba uvrstiti med fiduaciarne posle, ker je v primeru pogodbene pridobitve nepremičnine mogoče pridobiti pravni položaj lastnika le z vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi in je zato vsako drugačno stanje mogoče imeti le za začasno (začasnost pa je značilna za fiduciarne posle). Tisti pogodbenik, ki je v takšni obligacijskopravni in stvarnopravni situaciji edini vknjižen kot lastnik nepremičnine, zaradi pogodbenih obveznosti ne more vztrajati pri stvranopravnem stanju, ki je zaradi fiduciarnega razmerja le začasno, ampak mora sopogodbeniku omogočiti, da tudi njegova upravičenja glede nepremičnine postanejo stvarnopravna - da se torej vknjiži kot solastnik nepremičnine (do deleža, ki je v skladu s prvo omenjeno pogodbo).
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - intabulacijska klavzula - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pasivna legitimacija zemljiškokjižnega lastnika
Tožnik, ki bi po določilu 33. člena ZTLR pridobil stvarnopravno pravico na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, pa mu prvotožena prodajalka ni omogočila vknjižbe (čeprav bi jo morala), ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan drugotoženec, lahko toži slednjega na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbenega zahtevka - služnost - način vpisovanja pravic v zemljiško knjigo - opis vsebine služnostne pravice
Dajatveni izrek prvostopne sodbe je treba povezati s pravnomočnim ugotovitvenim izrekom sodbe opr. št. P 267/92. Zaradi te sodbe je bil namreč zavržen ugotovitveni del tožbe v tej pravdi. Ker je bila navedena ugotovitvena sodba ovira za ponovno odločanje o ugotovitvenem zahtevku, ki je vseboval natančnejši prostorski opis sporne služnosti, je treba prejšnjo ugotovitveno sodbo šteti kot sestavni del zemljiškoknjižne listine, katere drugi del je sodba z dajatvenim izrekom v tej pravdi.
STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS03874
SZ člen 116, 116/3, 117, 117/1. ZTLR člen 43.ZZK člen 101.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - preureditev ali nadzidava skupnih prostorov v stanovanjski hiši - materialna vlaganja - izbrisna tožba
Za vpis lastninske pravice na stanovanjih, pridobljenih s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov, mora biti izpolnjena ena od nadaljnjih dveh predpostavk: da je bila preureditev opravljena na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ta pravna podlaga v obravnavanem sporu ni podana, ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da toženec za gradbene posege na podstrešju ni imel navedenih odločb. Poleg tega pa predmet pridobitve lastninske pravice na navedeni način ne morejo biti stanovanja, na katerih je stanovalec imel stanovanjsko pravico.
Lastninsko pravico na takih stanovanjih je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice pridobil na podlagi privatizacijskih določb SZ (117. in naslednji členi SZ). Če pa je tak stanovalec za pridobitev stanovanjske pravice prispeval dodatna sredstva, lahko ob izpolnjenih predpostavkah iz tretjega odstavka 116. člena SZ zahteva od lastnika priznanje solastniškega deleža na stanovanju v sorazmerju s svojo vlogo.
ZTLR člen 20, 33. ZAKON O ZEMLJIŠKIH KNJIGAH paragraf 68, 69, 70, 71.ZZK člen 5.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dedovanje - pravni posel - - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - stvarnopravni učinki vpisa - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Po določilu 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91) se pridobi lastninska pravica po samem zakonu, na podlagi pravnega posla, z dedovanjem in z odločbo državnega organa. Prvotožena stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi sodne odločbe v zapuščinskem postopku in se na tej podlagi vpisala v zemljiško knjigo. Zato ji ni mogoče očitati slabe vere, zlasti še, ker tožnik od prejema sklepa o dedovanju v januarju 1986, do prodaje sporne parcele drugotoženemu v januarju 1991, proti prvotoženi stranki ni vložil tožbe na ugotovitev njegove lastninske pravice in na izbris zemljiškoknjižnega vpisa prvotožene stranke ter ni predlagal zaznambe spora v zemljiški knjigi (paragrafi 68 do 71 pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah z dne 1.6.1930). Drugotoženi je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla in je po določilu 33. člena ZTLR postal stvarnopravni lastnik sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da ni vedel za tožnikovo pogodbo in se je zanesel na zemljiškoknjižno stanje, je sporno parcelo kupil v dobri veri, da je prvotožena stranka lastnica. Že po starih zemljiškopravnih pravilih je veljalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo (po že navedenih paragrafih pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah, saj pa po četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK, Ur.l. RS št. 33/95), ki je varovalo tiste, ki so se zanesli na njene podatke in je določalo, da dobroverni kupci ne morejo trpeti škodljivih posledic.
revizija - dovoljenost revizije v zemljiškoknjižnem postopku
V 34. členu ZNP je določeno, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon ne določa drugače. Načelo ZNP, da v nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, v primerih, ki jih ZNP izrecno določa (52. člen, 60. člen, 6. odstavek 77. člena, 103. člen ter 2. odstavek 111. člena), ne velja, vendar pa med temi primeri zemljiškoknjižni postopek ni naveden. Zato za zemljiškoknjižni postopek kot vrsto nepravdnega postopka velja načelna določba ZNP o nedovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva. Pri tem revizijsko sodišče še dodaja, da je v novem zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK), ki je začel veljati le nekaj dni po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (veljal pa je že v času odločanja pred sodiščema prve in druge stopnje), določeno, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije (97. člen ZZK).
STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - USTAVNO PRAVO
VS03518
UREDBA O PREOBLIKOVANJU POSLOVNIH ENOT TER O NAČINU IN POGOJIH PREOBLIKOVANJA člen 3, 5, 5/2, 6, 7, 7/2, 8.URS člen 13, 14, 14/1, 14/2, 67, 68.UZS68 člen 1.UZIU člen 9.UZITUL člen 4, 16.ZS člen 3, 3/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - razpolaganje tuje pravne osebe v korist domače pravne osebe, z nepremičnino v RS - pravne osebe s področja nekdanje SFRJ - subjekti, na katere se nanaša Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja - neskladje med določili zakona in uredbe kot podzakonskim aktom - opravljanje sodniške funkcije - vezanost na določila ustave in zakona
Ustava Republike Slovenije se sklicuje na Temeljno ustavno listino, saj preambula izrečno določa, da izhaja iz nje, kar pomeni, da ta ostaja v veljavi hkrati z novo ustavo. Dejansko pa je to lahko pomembno le v povezavi s časovnim nastankom slovenske države in ureditvijo razmerij z nekdanjimi deli prejšnje skupne države. Ustavni zakon za njeno izvedbo zato še vedno ureja le tista vprašanja, ki zadevajo prehodno obdobje ter načine in roke za ureditev določenih področij.
Za pozneje nastala razmerja mora zato veljati ureditev, ki jo predpisuje Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/91-I). To pa med drugim pomeni, da tudi za tujce velja 67. člen, ki določa, da le zakon lahko določa način uživanja lastnine, tako da bo zagotovljena njena gospodarska, socialna in ekološka funkcija. V 68. členu (Ur.l. RS, št. 42/97) je namreč urejeno le vprašanje pridobivanja lastninske pravice tujcev v bodoče (najnižji pravni akt je tudi tu zakon), v 9. členu ustavnega zakona za izvedbo ustave pa začasna prepoved njene pridobitve do ureditve v zakonu. V obravnavanem primeru pa ne gre za pridobitev lastninske pravice tujca, temveč za razpolaganje tujca v korist domače pravne osebe.
Po 1. odstavku 3. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 45/95) je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon. V skladu z ustavo je vezan tudi na splošna načela mednarodnega prava in na ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe. To pomeni, da uredba ni akt, na katerega je sodišče vezano, če ugotovi, da je takšna uredba v nasprotju z zakonom ali ustavo. Vrhovno sodišče je zato navedeno nejasno določbo uredbe presojalo v povezavi s sedaj veljavno ustavo in zakoni ter ugotovilo, da je ni mogoče uporabiti za pravne osebe, ki v času osamosvojitve niso imele poslovnih enot na območju Republike Slovenije.
ZZK člen 22. ZPP (1977) člen 187, 187/1. ZTLR člen 33.
ugotovitvena tožba - listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na kupoprodajni pogodbi
Izrek sodbe, ki se glasi na izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, vsebinsko obsega obveznost overitve podpisov na že sklenjeni prodajni pogodbi. Gre za drugače izražen zahtevek z vsebino, ki je v bistvu enaka.
STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS03370
ZTLR člen 24, 24/2.ZZK člen 6, 5, 5/4. ZPP (1977) člen 190, 190/1, 196, 196/1-1.
pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem zemljišču - tožba na priznanje lastninske pravice na nepremičnini zoper zemljiškoknjižne lastnike - pasivna legitimacija - nujno sosporništvo - dopustnost spremembe tožbe - revizija - dovoljenost revizije - sprememba pravne podlage tožbenega zahtevka
Pravico (so)uporabe ali (so)lastninsko pravico je mogoče zahtevati le od vseh lastnikov skupaj. Po zemljiškoknjižnem pravu se namreč domneva, da je lastnik tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Tisti torej, ki ni vpisan, mora dokazati nasprotno. To pa stori s tožbo proti zemljiškoknjižnim lastnikom (pravna pravila, povzeta v enaki vsebini v Zakon o zemljiški knjigi, Ur. l. RS, št. 33/95, 4. odstavek 5. člena in 6. člen). Le tako je mogoče doseči izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis zatrjevane pravice v lastno korist. Ni torej pomembno, ali je D. K. prodal zemljišče toženi stranki ali pa je samo dovolil gradnjo (kot izhaja iz podatkov v spisu). Tožeča stranka ni tista, ki bi bila upravičena odločati o tem, ali je in na kakšni podlagi prišlo do prenosa lastninske pravice od D. K. na toženo stranko. Tožeča stranka je le upravičena, če meni, da je pridobila kakšno pravico na gasilskem domu kot celoti, zahtevati od zemljiškoknjižnih lastnikov, da se ji ta pravica prizna.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - razpolaganje s skupnim premoženjem - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
V danem primeru so bila glede prodajne pogodbe pravilno uporabljena določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur.l. SRS št. 14/89 - prečiščeno besedilo ter RS št. 13/94 in 82/94). Gre za skupno premoženje tožnice in prvotoženca, ki je bilo pridobljeno v zakonski zvezi, toda v zemljiški knjigi ni bilo vpisano v skladu z določilom 54. člena tega zakona. Ker pa se na podlagi pravnega posla pridobi lastninsko pravico na nepremičninah z vpisom v javno knjigo (33. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, ZTLR, Ur.l. SFRJ št. 6/80 do 36/90 in RS št. 4/91) in je že po starih pravnih pravilih veljajo načelo zaupanja v zemljiško knjigo (sedaj četrti odstavek 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK, Ur.l. RS št. 33/95) kupci ne morejo trpeti škodljivih posledic.
Po 34. členu Zakona o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 30/86, v nadaljevanju ZNP) revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena razen, če zakon določa drugače. Pravna pravila zemljiškoknjižnega prava, ki so se uporabljala pred Zakonom o zemljiški knjigi (Ur. list RS, št. 33/95), niso poznala revizije zoper drugostopni sklep v zemljiškoknjižnih zadevah. Tudi novi Zakon o zemljiški knjigi v 97. členu posebej določa, da revizije v zemljiškoknjižnem postopku ni.
ugovor tretjega - tožba na nedopustnost izvršbe - vpis pravic v javno knjigo - zemljiškoknjižni lastnik - vpis lastninske pravice, če dolžnik ni vpisan kot lastnik
Tretji lahko z ugovorom zoper sklep o dovolitvi izvršbe, uspešno uveljavlja svojo pravico le, če je kvaliteta njegove pravice takšna, da preprečuje izvršbo (56. člen Zakona o izvršilnem postopku). Tožnica bi zato lahko preprečila vpis lastninske pravice toženke na navedenih nepremičninah v zemljiško knjigo le, če bi bila tudi sama zemljiškoknjižna (so)lastnica, kar pa ni.
ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS02514
ZZK (1930) paragraf 87, 133. ZPP (1977) člen 348, 348/1, 206.ZNP člen 30, 30/1.ZZK člen 65, 90.
revizija - dovoljenost revizije - kdo lahko vloži revizijo - postopek za vpis v zemljiško knjigo - udeleženec v postopku - pravna sredstva - pritožba
Pravna pravila zakona o zemljiških knjigah iz leta 1930, ki so se v zemljiškoknjižnih postopkih uporabljala do uveljavitve zakona o zemljiški knjigi, Ur. l. RS 33/95 - ZZK (tedaj tudi še v času odločanja na drugi stopnji), niso izrecno določala, kdo ima pravico do vložitve pritožbe kot rednega pravnega sredstva. Kot pravilno ugotavlja drugostopno sodišče, pa so pravna pravila zakona o zemljiških knjigah v paragrafu 87 in nasl. določala, kdo je v zemljiškoknjižnih zadevah upravičen vlagati prošnje (vsakdo, ki z zemljiškoknjižno listino izkaže svojo pravico, ki more biti predmet vpisa, če pa kdo predlaga vpis v zemljiško knjigo v imenu drugega, pa se mora izkazati s pooblastilom, da je to upravičen), v paragrafu 133 pa, komu mora sodišče vročiti zemljiškoknjižni sklep. Poleg predlagatelja je to vedno še tisti, na čigar lastnini se pridobi zemljiškoknjižna pravica ali čigar zemljiškoknjižna pravica se prenese, obremenjuje, utesnjuje ali razveljavlja in tudi tisti, zoper katerega je bila opravljena zemljiškoknjižna zaznamba, tisti, za katere je na vpisani pravici kaj nadaljnjih vknjižb ali predznamb, če se dovoli popoln ali delni izbris, lastnik nepremičnine o sklepih o vknjižbi in predznambi, s katerimi se zastavljajo ali odstopajo že vpisane pravice tretjih oseb, pooblastitelju, če je izposlovan vpis zoper njega na predlog pooblaščenca, pristojnemu geodetskemu organu, zastavnemu upniku, drugim osebam pa, če tako določa poseben predpis. Ob pravilnem pravnem zaključku drugostopnega sodišča, da revidenta ni mogoče uvrstiti niti med osebe, ki jim je bilo potrebno vročiti zemljiškoknjižni sklep, niti med osebe, ki bi bila upravičena v konkretni zemljiškoknjižni zadevi vlagati prošnje, je pravilen tudi nadaljnji pravni zaključek drugostopnega sodišča, da navedena pravna pravila B. Š. ne zagotavljajo pravice do pritožbe v obravnavani zemljiškoknjižni zadevi.
Revident je v reviziji mnenja, da drugostopno sodišče pri presoji njegove legitimacije za vložitev pravnega sredstva ne bi smelo upoštevati le pravil zemljiškoknjižnega prava, ampak tudi pravila pravdnega postopka, ki omogočajo vložitev pritožbe vsakomur, ki ima za izpodbijanje sodne odločbe pravni interes. To sklicevanje revidenta na določbe pravdnega postopka pa ni utemeljeno. V pravdnem postopku je namreč uveljavljen čisti (procesni) pojem stranke. Stranka je tisti, ki zahteva pravno varstvo (tožnik) in tisti, proti kateremu tožnik zahteva pravno varstvo (toženec). Po določbah ZPP, lahko pritožbo proti odločbi sodišča prve stopnje vložijo le stranke (1. odstavek 348. člena ZPP). Kdor ima pravni interes do tega, da v pravdi, ki teče med drugimi, zmaga ena od strank, pa le v primeru, če stopi v pravdo in se pridruži tej stranki (206. člen in nasl. ZPP). Za tak primer pa v obravnavani zadevi ne gre. Zato ni utemeljeno revidentovo zatrjevanje, da mu v zemljiškoknjižnem postopku zagotavljajo legitimacijo za vložitev pravnega sredstva določbe ZPP.