IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS40468
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 60, 60/1.ZIZ člen 244, 244/1, 250, 250/1, 251, 251/1, 251/2, 251/4.ZZK člen 20.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - sporazum v obliki notarskega zapisa - sklep o zavarovanju - sklep o vknjižbi - začetek postopka prisilne poravnave
Sklep o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je sklep o zavarovanju (in ne zemljiškoknjižni sklep). Zastavna pravica in s tem ločitvena pravica, upoštevna v postopku prisilne poravnave, nastane šele z vknjižbo, ne pa že s sklenitvijo sporazuma v obliki notarskega zapisa.
Predlog za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa mora sodišče zavrniti, če se je pred izdajo sklepa o zavarovanju začel proti dolžniku postopek prisilne poravnave, tudi če je bil vložen že pred začetkom postopka prisilne poravnave.
ZZK člen 21, 22, 83, 86, 86/1-3. ZTLR člen 21, 28, 28/2, 28/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - ničnost - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba - zasebna listina - izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika - preizkus veljavnosti pravnega posla po uradni dolžnosti
Notarsko overjena izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika o priznanju dejstev priposestvovanja in priposestvovanja samega je zasebna listina, na podlagi katere se lahko dovoli vknjižba lastninske pravice na priposestvovalca.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS06138
ZTLR člen 21, 37.ZOR člen 52.
pridobitev lastninske pravice po zakonu - ustvaritev nove stvari - posadna listina - pravna podlaga - ničnost
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila sporna posadna listina izdana brez podlage, je ta lahko po določilu 52. člena ZOR le nična (absolutno neveljavna). Odločitev sodišč nižjih stopenj, ki sta navedeno listino razveljavili in tako uporabili milejšo civilno sankcijo (relativno neveljavnost), s tem nista kršili materialnega zakona v revidentkino škodo.
prodaja kmetijskega zemljišča - objava javne ponudbe - izpodbojnost - overitev pogodbe - vpis pravice v zemljiško knjigo - sodba kot zemljiškoknjižna listina
Pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine. Zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Ne more pa biti sodba sredstvo, da se zaobidejo kogentni predpisi, ki veljajo za posamezne vrste pravnih poslov, tudi za pogodbe za prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.
DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS06102
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 55.ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4. ZIP člen 56, 56/1, 75, 75/1, 251c.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - delež zakonca na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s skupnim premoženjem - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zakonec, ki ni poskrbel, da se njegova pravica iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo le na njegovega zakonca, vpiše vanjo, ne more uspešno izločati svojega deleža na tem premoženju, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
ugotovitvena tožba - listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na prodajni pogodbi
Tožbeni zahtevek za izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, je treba razumeti tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine in ne le sestava in izročitev nove listine.
Bistvo hipoteke je v tem, da obstoji še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zato se lahko materialnopravni razlog za neveljavnost vknjižbe nanaša le na sam hipotekarni posel, torej tisti pravi posel, ki je bil podlaga za sporno vknjižbo, ne pa na tisti pravni posel, ki je bil podlaga za pridobitev lastninske pravice.
dovoljenost revizije - zapuščinski postopek - zemljiškokjižni postopek - sklep o zemljiškoknjižni izvedbi sklepa o dedovanju - zavrženje revizije
Po svoji vsebini je sklep za zemljiškoknjižno izvedbo sklepa o dedovanju zemljiškoknjižni sklep. Predlog na dopolnitev tega sklepa in odločitev o njem je zato treba obravnavati tudi po Zakonu o zemljiški knjigi, ki v 97. členu določena, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije.
IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - DRUŽINSKO PRAVO
VS05718
ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.ZZZDR člen 54. ZIP člen 251c.
izvršba na nepremičnino - skupno premoženje - nepremičnina v skupni lasti zakoncev - vpis lastninske pravice zakonca v zemljiško knjigo - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - nedopustnost izvršbe - izločitvena tožba
Zakonec, ki ne poskrbi, da se njegova pravica iz skupnega premoženja na nepremičnini, ki je v zemljiški knjigi vpisana le na njegovega zakonca, vpiše v zemljiško knjigo, ne more z izločitveno tožbo uspešno zahtevati ugotovitve, da je nedopustna izvršba na njegovem deležu premoženja, če je upnik ravnal pošteno.
ZZK člen 102, 102/2, 149. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 68, 101, 101/1.
izbrisna tožba - rok za vložitev izbrisne tožbe - veljavnost pravnih predpisov - čas nastanka pravnega razmerja - pravočasnost tožbe - zaslišanje strank - načelo dispozitivnosti
Pravilno je ravnalo sodišče, da je uporabilo pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah (Službene novine Kraljevine Jugoslavije št.
146/LIII/307), saj je sporno pravno razmerje nastalo v času veljavnosti teh pravil. Zakon o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK) je namreč začel veljati šele 16.7.1995 (149. člen). Ne predpisuje retroaktivne veljavnosti tudi ne glede vprašanja pravočasnosti poprej vloženih pravnih sredstev.
začasna odredba - pogoji - izkazanost - vpis parcelacije v zemljiško knjigo
Vlagatelj mora že v zahtevi za izdajo začasne odredbe navesti vse okoliščine in dejstva, ki so pomembna za izdajo začasne odredbe ter jih verjetno izkazati.
ZZK člen 21, 22, 28, 28-4, 29, 29-3, 30, 30/2, 76, 76/2, 82, 82/2, 82/3.ZN člen 47, 47-3. ZOPPP člen 1, 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - notarski zapis - overitev podpisa - zemljiškoknjižni vpisi pravic - predznamba - obličnost zasebne listine - izvirnik listine - fotokopija listine
Pri zasebnih listinah, ki so podlaga za vpis v zemljiško knjigo, je treba razlikovati obličnost po 22. členu ZZK, od obličnosti po 2. odstavku 82. člena ZZK.
Po ZOPPP ima fotokopija naravo prepisa, ne izvirnika.
vpis zastavne pravice na nepremičnini - vrstni red vpisa
Pri postopanju v zemljiški knjigi ni prišlo do nobene nezakonitosti pri vrstnem redu vpisa hipoteke tožene stranke pred hipoteko tožeče stranke. Zemljiškoknjižno sodišče je pri vpisu pravilno upoštevalo časovno zaporedje prejema vlog pravdnih strank za vpis hipoteke na isti nepremičnini (prvi odstavek 29. člena takrat še veljavnega Zakona o zemljiških knjigah iz 1930.leta).
načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - dobrovernost - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Zaradi morebitne napake v popisnem listu zemljiške knjige glede narave (in površine) zemljiški posestnik ne more uspeti s trditvijo, da je priposestvoval nepremičnino - če jo je hkrati z njim uporabljal zemljiškoknjižni lastnik v dobri veri in v zaupanju v zemljiško knjigo - če svoje pravice, pridobljene s priposestvovanjem, ni vknjižil, preden je zemljiškoknjižni lastnik pridobil nepremičnino.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS05203
ZTLR člen 33. ODZ paragraf 431.
fiduciarni posli - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pravno mogoča je (in v poslovni praksi tudi ne redka) pogodba o tem, da bo nepremičnina od tretjega kupljena v solast sopogodbenikov.
Pravno mogoča, dovoljena je tudi (s to prvo pogodbo vzporedna) druga pogodba o tem, da bo zaradi zaupnega razmerja med pogodbenikoma oblično pogodbo o pridobitvi nepremičnine, ki naj postane solast pogodbenikov, s tretjim sklenil le eden izmed pogodbenikov in se vknjižil kot njen lastnik, zato da bi oba pogodbenika pridobila na tak način vse koristi, ki jih ima lastnik (v primeru solastnine pa solastniki) nepremičnine. To drugo pogodbo je po njeni naravi treba uvrstiti med fiduaciarne posle, ker je v primeru pogodbene pridobitve nepremičnine mogoče pridobiti pravni položaj lastnika le z vknjižbo lastninske pravice v zemljiški knjigi in je zato vsako drugačno stanje mogoče imeti le za začasno (začasnost pa je značilna za fiduciarne posle). Tisti pogodbenik, ki je v takšni obligacijskopravni in stvarnopravni situaciji edini vknjižen kot lastnik nepremičnine, zaradi pogodbenih obveznosti ne more vztrajati pri stvranopravnem stanju, ki je zaradi fiduciarnega razmerja le začasno, ampak mora sopogodbeniku omogočiti, da tudi njegova upravičenja glede nepremičnine postanejo stvarnopravna - da se torej vknjiži kot solastnik nepremičnine (do deleža, ki je v skladu s prvo omenjeno pogodbo).
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - intabulacijska klavzula - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pasivna legitimacija zemljiškokjižnega lastnika
Tožnik, ki bi po določilu 33. člena ZTLR pridobil stvarnopravno pravico na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, pa mu prvotožena prodajalka ni omogočila vknjižbe (čeprav bi jo morala), ker je v zemljiški knjigi še vedno vpisan drugotoženec, lahko toži slednjega na izstavitev zemljiškoknjižne listine.
tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbenega zahtevka - služnost - način vpisovanja pravic v zemljiško knjigo - opis vsebine služnostne pravice
Dajatveni izrek prvostopne sodbe je treba povezati s pravnomočnim ugotovitvenim izrekom sodbe opr. št. P 267/92. Zaradi te sodbe je bil namreč zavržen ugotovitveni del tožbe v tej pravdi. Ker je bila navedena ugotovitvena sodba ovira za ponovno odločanje o ugotovitvenem zahtevku, ki je vseboval natančnejši prostorski opis sporne služnosti, je treba prejšnjo ugotovitveno sodbo šteti kot sestavni del zemljiškoknjižne listine, katere drugi del je sodba z dajatvenim izrekom v tej pravdi.
STANOVANJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - STVARNO PRAVO
VS03874
SZ člen 116, 116/3, 117, 117/1. ZTLR člen 43.ZZK člen 101.
privatizacija stanovanj - pridobitev lastninske pravice - preureditev ali nadzidava skupnih prostorov v stanovanjski hiši - materialna vlaganja - izbrisna tožba
Za vpis lastninske pravice na stanovanjih, pridobljenih s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov, mora biti izpolnjena ena od nadaljnjih dveh predpostavk: da je bila preureditev opravljena na podlagi gradbenega dovoljenja oziroma odločbe o dovolitvi priglašenih del. Ta pravna podlaga v obravnavanem sporu ni podana, ker sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da toženec za gradbene posege na podstrešju ni imel navedenih odločb. Poleg tega pa predmet pridobitve lastninske pravice na navedeni način ne morejo biti stanovanja, na katerih je stanovalec imel stanovanjsko pravico.
Lastninsko pravico na takih stanovanjih je lahko prejšnji imetnik stanovanjske pravice pridobil na podlagi privatizacijskih določb SZ (117. in naslednji členi SZ). Če pa je tak stanovalec za pridobitev stanovanjske pravice prispeval dodatna sredstva, lahko ob izpolnjenih predpostavkah iz tretjega odstavka 116. člena SZ zahteva od lastnika priznanje solastniškega deleža na stanovanju v sorazmerju s svojo vlogo.
ZTLR člen 20, 33. ZAKON O ZEMLJIŠKIH KNJIGAH paragraf 68, 69, 70, 71.ZZK člen 5.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - dedovanje - pravni posel - - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - stvarnopravni učinki vpisa - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Po določilu 20. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR, Ur.l. SFRJ, št. 6/80 do 36/90 in RS, št. 4/91) se pridobi lastninska pravica po samem zakonu, na podlagi pravnega posla, z dedovanjem in z odločbo državnega organa. Prvotožena stranka je pridobila lastninsko pravico na podlagi sodne odločbe v zapuščinskem postopku in se na tej podlagi vpisala v zemljiško knjigo. Zato ji ni mogoče očitati slabe vere, zlasti še, ker tožnik od prejema sklepa o dedovanju v januarju 1986, do prodaje sporne parcele drugotoženemu v januarju 1991, proti prvotoženi stranki ni vložil tožbe na ugotovitev njegove lastninske pravice in na izbris zemljiškoknjižnega vpisa prvotožene stranke ter ni predlagal zaznambe spora v zemljiški knjigi (paragrafi 68 do 71 pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah z dne 1.6.1930). Drugotoženi je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla in je po določilu 33. člena ZTLR postal stvarnopravni lastnik sporne nepremičnine z vpisom v zemljiško knjigo, Ker sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da ni vedel za tožnikovo pogodbo in se je zanesel na zemljiškoknjižno stanje, je sporno parcelo kupil v dobri veri, da je prvotožena stranka lastnica. Že po starih zemljiškopravnih pravilih je veljalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo (po že navedenih paragrafih pravnih pravil Zakona o zemljiških knjigah, saj pa po četrtem odstavku 5. člena Zakona o zemljiški knjigi, ZZK, Ur.l. RS št. 33/95), ki je varovalo tiste, ki so se zanesli na njene podatke in je določalo, da dobroverni kupci ne morejo trpeti škodljivih posledic.
revizija - dovoljenost revizije v zemljiškoknjižnem postopku
V 34. členu ZNP je določeno, da revizija v nepravdnem postopku ni dovoljena, razen če zakon ne določa drugače. Načelo ZNP, da v nepravdnem postopku revizija ni dovoljena, v primerih, ki jih ZNP izrecno določa (52. člen, 60. člen, 6. odstavek 77. člena, 103. člen ter 2. odstavek 111. člena), ne velja, vendar pa med temi primeri zemljiškoknjižni postopek ni naveden. Zato za zemljiškoknjižni postopek kot vrsto nepravdnega postopka velja načelna določba ZNP o nedovoljenosti revizije kot izrednega pravnega sredstva. Pri tem revizijsko sodišče še dodaja, da je v novem zakonu o zemljiški knjigi (Uradni list RS, št. 33/95 - ZZK), ki je začel veljati le nekaj dni po vložitvi zemljiškoknjižnega predloga (veljal pa je že v času odločanja pred sodiščema prve in druge stopnje), določeno, da v zemljiškoknjižnem postopku ni revizije (97. člen ZZK).