prodaja nepremičnine - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba lastninske pravice
Tožeča stranka in prvotoženec sta sklenila kupno pogodbo za sporno stanovanje, kupnina zanj je bila v celoti plačana, vendar pogodba ni bila izvedena v zemljiški knjigi.
Presoja, da je tožnik svoje obveznosti po sklenjeni pogodbi izpolnil, prvotoženec pa ne, ker tožniku ni omogočil vknjižbe lastninske pravice za sporno (kupljeno) stanovanje v pristojni zemljiški knjigi, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - UPRAVNI SPOR
VS15772
ZUS člen 1.ZPP člen 1.
stvarna pristojnost - pristojnost upravnega sodišča - pristojnost rednega sodišča - izbris neizvršenih plomb v zemljiški knjigi
Zemljiškoknjižna plomba je oznaka, ki se v zemljiški knjigi izvede po pravilih ZZK. Taka plomba nima lastnosti posamičnega akta ali dejanja v smislu ZUS.
zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitev tožbe - izbrisna tožba - načelno pravno mnenje - prehodne in končne določbe - prepoved povratne veljave pravnih aktov (prepoved retroaktivnosti)
Od konkretne dejanske situacije v posamezni zadevi je odvisno, ali je mogoče tudi za zemljiškoknjižne vpise pred uveljavitvijo ZZK uporabiti novo določbo o triletnem roku za vložitev izbrisne tožbe iz drugega odstavka 102. člena ZZK. Upoštevanje krajših rokov iz novega zakona za vknjižbe, za katere je bil predlog vložen pred uveljavitvijo tega zakona, bi namreč v določenih situacijah privedlo do retroaktivnega učinka zakona in bi bila taka razlaga in uporaba novega zakona v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 155. člena URS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07060
ZTLR člen 33. ODZ člen 431, 432, 433.ZZK člen 20, 22. Zakon o zemljiški knjigi (1930), člen 36, 37, 39. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13, 375, 375/1. ZUN člen 76c. Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča člen 82.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom - vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - promet s kmetijskimi zemljišči - črna gradnja - prepovedi in omejitve prenosa lastninske pravice - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih
Na vprašanje, ali so omejitve pri prometu kmetijskih zemljišč ali omejitve pri prometu z zemljišči, na katerih naj bi bile črne gradnje, v konkretnem primeru pravno relevantne oziroma ali so ali bi lahko kakorkoli vplivale na utemeljenost tožbenega zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižne listine, pritožbeno sodišče ni odgovorilo in je s tem storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP 1977, ki jo v reviziji uveljavlja tožena stranka.
ZIP člen 56, 144, 144/1, 144/2.ZIZ člen 64, 170, 170/1, 170/2.
nedopustnost izvršbe - ugovor tretjega - izločitvena pravica - zaznamba sklepa o izvršbi - pravica do poplačila - zastavna pravica na nepremičnini - pozneje pridobljena lastninska pravica
Z zaznambo ustanovljena zastavna pravica na nepremičnini in dejstvo, da je tožnica pozneje pridobila lastninsko pravico na njej, ni ovira, da se izvršba opravi, saj je smisel tako vzpostavljene zastavne pravice prav v tem, da je upnik poplačan iz nepremičnine tudi v primeru spremembe lastništva. Tožnici, ki je sklenila kupno pogodbo že po zaznambi sklepa o izvršbi, zakon že poprej in sedaj ne daje pravice izločati nepremičnine iz izvršbe.
ZZK člen 5. ZPPSL člen 125, 125/1, 125/2-4.ZOR člen 454.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vpis pravice v zemljiško knjigo - stečaj - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Tudi če se je s pogodbo o (profitni) skupnosti T. zavezal k skupnemu nakupu nepremičnin pravnih oseb iz okvira nekdanje Tovarne ..., takšna pogodba sama po sebi še ne zadošča za nastanek solastnine na kupljenih nepremičninah. Lastnik je praviloma tisti, ki je kot takšen vpisan v zemljiško knjigo (prvi odstavek 5. člena ZZK). Po ugotovitvah prvostopenjskega sodišča je bil 25.4.2000 lastnik nepremičnin T. Mogoče je sicer, da je T. določila pogodbe o (profitni) skupnosti kršil in pridobil izključno lastninsko pravico zase, čeprav bi bil upravičen le do solastnine v višini deleža do 85/100. Toda tudi če bi T. določila pogodbe o (profitni) skupnosti res kršil, taka kršitev na pravilnost vpisa lastninske pravice v korist T. ne more vplivati. Tožena stranka bi lahko zaradi kršitve kvečjemu imela obveznostnopravni zahtevek na prenos solastninskega deleža do 15/100, ne pa lastninske pravice.
STATUSNO PRAVO - STATUSNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS07009
Ustava SFRJ (1963) člen 8, 15.ZZD člen 10, 12, 13, 13/2, 227, 228, 229, 230, 231, 232, 233, 234, 235, 236, 237, 238, 239, 240, 241, 333, 333/1. Zakon o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini (1973) člen 3. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42. ZPSPP (1965) člen 3.ZPSPP člen 1, 1/1, 10, 10/1. Zakon o prometu družbenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela člen 4.
družbena lastnina - pravica uporabe - vknjižba pravice uporabe v zemljiški knjigi - pravica upravljanja proizvajalnih sredstev TOZD - prenos pravice uporabe družbenih sredstev na podlagi zakona
Mogoče je, da so prešla sporna sredstva s pravnega prednika tožene stranke na katero od ustanovljenih TOZD, ki je bila nosilec pravice uporabe na podlagi zakona, saj vpis v zemljiško knjigo za nastanek te pravice ni bil konstitutivnega pomena.
Sodišče druge stopnje se sklicuje na 333. člen ZZD, ki v poglavju o oblikah združevanja - TOZD ureja sredstva TOZD. Tu je v prvem odstavku jasno določeno, da se osnovna sredstva pri konstituiranju tozd razporedijo v tozd, v katerem delavci delajo s temi sredstvi. Zato dejstvo, da sporne nepremičnine v samoupravnem sporazumu iz leta 1982 niso izrecno navedene s parcelnimi številkami in drugimi katastrskimi in zemljiškoknjižnimi podatki, ne pomeni, da niso po samem zakonu prešle na novoustanovljeni TOZD.
DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS07003
ZZZDR člen 52, 52/1.ZZK člen 5, 5/4.ZIZ člen 34, 34/2, 34/4, 169.
nedopustnost izvršbe - delitev skupnega premoženja zakoncev - delež zakonca na skupnem premoženju - razpolaganje s premoženjem zakonca - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zakonec, ki sam ni poskrbel, da se njegova pravica iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi le na njegovega zakonca, vpiše vanjo, ne more uspešno izločati, svojega deleža na tem premoženju, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
ZPP člen 191, 196, 367, 380, 481, 481/2, 483, 483/1-6, 490.ZZK člen 5.ZOR člen 12, 18.
dovoljenost revizije - objektivni kriterij za določitev gospodarskega spora - spori o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah - spori zaradi motenja posesti - spori v zvezi s stečajnim postopkom - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo vestnosti in poštenja - pridobitev zastavne pravice - dobra vera - povprečna skrbnost - skrbnost zastavnega upnika - huda malomarnost
V 483. členu ZPP je zakonodajalec za nekatere vrste sporov namesto subjektivnega kriterija izbral drug, objektivni kriterij za opredelitev gospodarskega spora. Tudi v sporih o stvarnih pravicah na nepremičninah in premičninah, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom, veljajo pravila o gospodarskih sporih. V tej zadevi pa ne gre za gospodarski spor, ker ne gre za spor, ki bi nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Na načelo zaupanja v zemljiško knjigo se lahko sklicuje le pridobitelj, ki je bil v dobri veri. Upoštevanje dobre vere ne pomeni izničenja načel zemljiškoknjižnega prava, ampak le uravnoteženje teh načel z drugimi splošnimi pravnimi načeli, ki zavezujejo vse udeležence v pravnem prometu. Pridobitelj pravice, ki se je zanesel na zemljiško knjigo, je v slabi veri le, če zaradi svoje hude malomarnosti ni vedel za obstoj izvenknjižne pravice.
Kakšno skrbnost bi moral v posameznem primeru pokazati bodisi samo povprečno bodisi posebno skrbni pridobitelj, je odvisno tudi od dejanskih okoliščin vsakega primera posebej. Pomembno je tudi to, kakšne pravice si stojijo nasproti. Zahteve, da si mora hipotekarni upnik tudi v naravi ogledati nepremičnine, ki so predmet zastave, če naj ohrani možnost, da se sklicuje na zaupanje v zemljiško knjigo, tudi za posebno skrbnega gospodarstvenika ni mogoče postaviti kot pravilo.
Pri denarnih terjatvah z devizno klavzulo je dogovarjanje pogodbenikov o višini obrestne mere zamudnih obresti prosto, kar je v skladu z 10. členom ZOR o svobodnem urejanju obligacijskih razmerij, saj tega vprašanja za take terjatve ne ureja noben predpis, torej tudi prisilni ne. Pravilni so tudi razlogi obeh sodišč, da ne gre za dogovor, ki bi nasprotoval morali.
Za ugotovitev ničnosti dololočenega pogodbenega določila morata biti kumulativno podana objektivni in subjektivni element iz 141. člena ZDR.
Izbrisna pobotnica, izdana na podlagi fiktivne pogodbe, nima pravnega učinka. Zato je odpadla podlaga za izbris zavarovanja toženčeve terjatve iz prve posojilne pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS06620
ZIZ člen 64, 64/1. ZIP člen 56, 56/1.ZZK člen 5.
nedopustnost izvršbe - hipoteka - premoženjska razmerja med zakonci - skupno in posebno premoženje zakoncev - vknjižba solastninske pravice - skrbnost dobrega gospodarja - zaupanje v zemljiško knjigo
Tožnica ni poskrbela, da bi bila njena zatrjevana solastninska pravica vpisana v zemljiško knjigo, in s tem preprečila, da bi kdo, ki bi se zanesel na podatke zemljiške knjige, pridobil kakšno pravico na obravnavanem premoženju. V zvezi s tožničinim ravnanjem ne bo odveč omeniti še, da niti ne trdi, da ni bila seznanjena z zavarovanjem terjatve tožene stranke na teh nepremičninah za posojilo, ki je bilo najeto za obnovo nasadov in gospodarskih poslopij kmetije, s katero gospodari njena družina. Ob takšnem stanju stvari tožnica, ki ni ravnala skrbno, ne more uspešno izločati svojega deleža iz izvršbe na premoženje, ki je predmet le-te.
IZVRŠILNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS06545
ZIZ člen 64. ZIP člen 251c.ZZZDR člen 54.ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4.
nedopustnost izvršbe - hipoteka - ugovor tretjega - razpolaganje zakonca s skupnim premoženjem - vknjižba lastninske pravice - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Pri tehtanju nasprotujočih si interesov pravdnih strank je treba dati prednost toženkinemu interesu. Poleg objektivnega razloga, ker tako zahteva varnost pravnega prometa, za tako odločitev govori tudi subjektivni razlog na tožničini strani, ki ni ravnala pravilno in skrbno, ker ni poskrbela, da bi bila njena, na originarni način pridobljena lastninska pravica, tudi vpisana v zemljiško knjigo. Če bi tožnica poskrbela za njen zemljiškoknjižni vpis, bi bila zaradi publicitetnega učinka vpisa varovana. S svojo neaktivnostjo se je tožnica sama izpostavila nevarnosti, da bo kdo v zaupanju v podatke zemljiške knjige pridobil kakšno pravico na skupni nepremičnini.
ZZK člen 21, 86, 86/1-3, 86/2.ZPP člen 378, 384, 384/4, 391, 391/2.
zahteva za varstvo zakonitosti - javna listina - vknjižba lastninske pravice - odločba stečajnega senata - pravni temelj - pogodba o brezplačnem prenosu
Tudi sklep stečajnega senata o priznanju izločitvene pravice na nepremičnini in pogodba kot izvedbeni akt tega sklepa morata vsebovati veljavni pravni temelj, če naj se dovoli vknjižba lastninske pravice na njuni podlagi.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS40468
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 60, 60/1.ZIZ člen 244, 244/1, 250, 250/1, 251, 251/1, 251/2, 251/4.ZZK člen 20.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - sporazum v obliki notarskega zapisa - sklep o zavarovanju - sklep o vknjižbi - začetek postopka prisilne poravnave
Sklep o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je sklep o zavarovanju (in ne zemljiškoknjižni sklep). Zastavna pravica in s tem ločitvena pravica, upoštevna v postopku prisilne poravnave, nastane šele z vknjižbo, ne pa že s sklenitvijo sporazuma v obliki notarskega zapisa.
Predlog za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa mora sodišče zavrniti, če se je pred izdajo sklepa o zavarovanju začel proti dolžniku postopek prisilne poravnave, tudi če je bil vložen že pred začetkom postopka prisilne poravnave.
ZZK člen 21, 22, 83, 86, 86/1-3. ZTLR člen 21, 28, 28/2, 28/4.
zahteva za varstvo zakonitosti - priposestvovanje - ničnost - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba - zasebna listina - izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika - preizkus veljavnosti pravnega posla po uradni dolžnosti
Notarsko overjena izjava volje zemljiškoknjižnega lastnika o priznanju dejstev priposestvovanja in priposestvovanja samega je zasebna listina, na podlagi katere se lahko dovoli vknjižba lastninske pravice na priposestvovalca.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS06138
ZTLR člen 21, 37.ZOR člen 52.
pridobitev lastninske pravice po zakonu - ustvaritev nove stvari - posadna listina - pravna podlaga - ničnost
Ker je bilo ugotovljeno, da je bila sporna posadna listina izdana brez podlage, je ta lahko po določilu 52. člena ZOR le nična (absolutno neveljavna). Odločitev sodišč nižjih stopenj, ki sta navedeno listino razveljavili in tako uporabili milejšo civilno sankcijo (relativno neveljavnost), s tem nista kršili materialnega zakona v revidentkino škodo.
prodaja kmetijskega zemljišča - objava javne ponudbe - izpodbojnost - overitev pogodbe - vpis pravice v zemljiško knjigo - sodba kot zemljiškoknjižna listina
Pravnomočni sodbi, ki nadomesti zemljiškoknjižno listino, zemljiškoknjižno sodišče ne more odreči lastnosti zemljiškoknjižne listine. Zato morajo biti v pravdnem postopku ugotovljene vse okoliščine, ki so pogoj za izvedbo obravnavane listine v zemljiški knjigi. Če so vsi pogoji izpolnjeni, lahko sodba nadomesti zahtevano listino. Ne more pa biti sodba sredstvo, da se zaobidejo kogentni predpisi, ki veljajo za posamezne vrste pravnih poslov, tudi za pogodbe za prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih.
DRUŽINSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS06102
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 54, 55.ZZK člen 1, 1/1, 5, 5/4. ZIP člen 56, 56/1, 75, 75/1, 251c.
nedopustnost izvršbe - skupno premoženje zakoncev - delež zakonca na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - razpolaganje s skupnim premoženjem - zastavna pravica na nepremičnini - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne vpise pravic
Zakonec, ki ni poskrbel, da se njegova pravica iz naslova skupnega premoženja na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiško knjigo le na njegovega zakonca, vpiše vanjo, ne more uspešno izločati svojega deleža na tem premoženju, ki je predmet izvršbe, če je upnik ravnal pošteno.
ugotovitvena tožba - listina, sposobna za vpis v zemljiško knjigo - overitev podpisa na prodajni pogodbi
Tožbeni zahtevek za izstavitev listine, sposobne za zemljiško knjigo, je treba razumeti tudi tako, da se z njim uveljavlja dopolnitev že obstoječe listine in ne le sestava in izročitev nove listine.
Bistvo hipoteke je v tem, da obstoji še naprej kljub kasnejši spremembi lastninske pravice. Zato se lahko materialnopravni razlog za neveljavnost vknjižbe nanaša le na sam hipotekarni posel, torej tisti pravi posel, ki je bil podlaga za sporno vknjižbo, ne pa na tisti pravni posel, ki je bil podlaga za pridobitev lastninske pravice.