CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00064081
ZPP člen 360, 360/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 243.
predlog za dopustitev revizije - izbrisna tožba - veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila - načelo kavzalnosti - standard obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
• Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo s tem, ko je veljavnost zemljiškoknjižnega dovolila kot razpolagalnega posla presojalo ločeno in neodvisno od zavezovalnega pravnega posla, na podlagi katerega je bilo izdano zemljiškoknjižno dovolilo, na podlagi katerega je bila v zemljiško knjigo vpisana hipoteka v korist tožene stranke?
• Ali je sodišče druge stopnje ob spremembi sodbe sodišče prve stopnje kršilo določbo 360. člena ZPP, ker obrazložitev ne zadošča standardu obrazloženosti sodbe sodišča druge stopnje?
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00063802
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 9, 78, 124, 150, 150/1. SPZ člen 153, 153/1, 274, 274/2. ZIZ člen 250, 254.
predlog za dopustitev revizije - hipotekarna tožba - zaznamba hipotekarne tožbe - zastavna pravica na nepremičnini na podlagi sporazuma strank - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje s tem, ko je zavrnilo predlog za vpis zaznambe hipotekarne tožbe ravnalo materialnopravno pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00062558
SPZ člen 105, 105/2. ZVEtL-1 člen 30. URS člen 23. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - tožba na izbris vknjižbe - izbris vknjižbe lastninske pravice - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - dejanska etažna lastnina - neodpravljiva nesklepčnost tožbe - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- Ali je sodišče z zavrnitvijo tožbenega zahtevka napačno uporabilo materialno pravo glede izenačenosti nevknjižene dejanske etažne lastnine z etažno lastnino, ki je vpisana v zemljiško knjigo in ali je s tem kršilo ustavno pravico tožeče stranke iz 23. člena Ustave RS?
- Ali je pravilno stališče višjega sodišča, da je tožba neodpravljivo nesklepčna?
ZPP člen 201, 201/2, 367a, 367a/1, 377. ZNP-1 člen 37.
predlog za dopustitev revizije - zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - neudeležba v postopku - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predloga za dopustitev revizije ne more vložiti oseba, ki do pravnomočnosti nepravdnega postopka v njenem ni bila udeležena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00059925
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-5, 94, 94/1, 94/2. ZFPPIPP člen 46, 385, 386. ZPP člen 319, 319/1.
sprememba pravnomočne sodne odločbe v revizijskem postopku - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - listine, ki so podlaga za vknjižbo - začetek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vpliv začetka stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek - derivativna (izvedena) pridobitev - zavrnitev predloga za vknjižbo - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Sprememba pravnomočne sodbe z izrednim pravnim sredstvom ima (za razliko od njene razveljavitve, ki prav tako predstavlja poseg v pravnomočnost) dvojni učinek: istočasno kot preneha pravnomočnost odločbe z vsebino, ki jo je potrdilo ali oblikovalo pritožbeno sodišče, se vzpostavi še pravnomočnost sodbe z drugačno vsebino, saj proti tej odločitvi Vrhovnega sodišča ni mogoča pritožba.
Začeti postopek osebnega stečaja nad nasprotnim udeležencem je ovira za vpis (so)lastninske pravice, če se je stečajni postopek začel prej, preden je sodna odločba, ki je podlaga za vpis, postala pravnomočna.
tožba na ugotovitev obstoja služnosti - stvarna služnost - služnostna pot - opis poteka služnostne poti - opis prostorskih meja stvarne služnosti - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Stvarne služnosti nimajo zakonsko določene vsebine in, ko gre za omejitev izvrševanja služnosti le na določene dele služeče nepremičnine, tudi ne prostorskih meja izvrševanja služnosti. Zato mora biti oboje natančno opisano.
Če opis prostorskih meja služnosti ne omogoča zanesljive in trdne opredelitve meja prostora, na katerem se izvršuje služnost, ima lastnik služeče nepremičnine v zemljiški knjigo vpisano potencialno črno luknjo, ki omogoča nenadzorovano širjenje služnosti in utesnjevanje njegove lastninske pravice. Temu nasproti zato stoji načelo restriktivnosti služnosti (prvi odstavek 219. člena SPZ), ki v tem kontekstu zahteva natančno opredelitev prostorskih meja izvrševanja služnosti. Izhodiščna predpostavka uresničevanja zapovedi utesnjevanja služnosti je natančna opredelitev te stvarne pravice - tako po vsebini kot po prostorskih mejah njenega izvrševanja.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00058815
ZD člen 132, 214, 214/2, 214/2-6, 214/3, 216. SPZ člen 70, 72, 72/5. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-6, 40/1-8, 40/2, 46, 142, 142/1, 142/1-4. ODZ člen 480.
zahteva za varstvo zakonitosti - vknjižba služnosti v zemljiško knjigo - osebna služnost rabe - listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo - pravnomočen sklep o dedovanju - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - način delitve skupnega premoženja - sklenjena sodna poravnava - oblikovalna odločba - zavrnitev zahteve
Dedni dogovor kot oblikovalna sodna poravnava o delitvi zapuščine lahko pomeni podlago za vknjižbo dogovorjenega načina delitve (pridobitve izključnih pravic) v zemljiško knjigo. Od vsebine konkretnega dednega dogovora je odvisno, kakšna je v njem zaobsežena vsebina pravnega varstva. Ni videti razumnih in stvarnih razlogov, da dediči z dednim dogovorom ne bi mogli doseči enakih učinkov, kot bi jih lahko dosegli v postopku razdelitve stvari, in da bi dedni dogovor (ob izpolnjevanju vseh potrebnih vsebinskih pogojev), vsebovan v sklepu o dedovanju, ne mogel pomeniti listine za vpis v zemljiško knjigo in/ali izvršilnega naslova za razdelitev stvari.
Vsebina obravnavanega dogovora je oblikovalna, ustanovitev služnosti pa način razdelitve dediščine. Ker je dedni dogovor sodna poravnava vsebinsko enakovredna oblikovalnemu sklepu o delitvi skupnega premoženja, pomeni ustrezno listino tudi za vpis pravice osebne služnosti rabe v zemljiško knjigo, in sicer po drugem odstavku 40. člena ZZK-1. Podlaga za vpis namreč ni ugotovitveni sklep o dedovanju, ampak njegov oblikovalni del (sodna poravnava), v katerem je povzet dedni dogovor o razdelitvi zapuščine in katerega neposredna posledica je nastanek osebne služnosti rabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LOKALNA SAMOUPRAVA - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00058015
ZPP člen 190, 190/1, 367a, 367c, 367c/3. ZLS člen 51c. ZZK-1 člen 80.
predlog za dopustitev revizije - spor o lastništvu nepremičnine - ugovor pasivne legitimacije - presoja utemeljenosti ugovora - ustanovitev nove občine - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - odtujitev nepremičnine med pravdo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti v smeri preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve sodišča druge stopnje o vprašanju (ne)utemeljenosti toženkinega ugovora pasivnega legitimacije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00058918
ZZK-1 člen 27, 27/2, 39, 63, 63/1, 79, 79/1, 80, 80/3, 81, 81/3, 132, 132/1, 132/1-3, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. ZSKZ člen 14, 14/1. ZPP člen 201, 201/4.
zaznamba spora - spori o pridobitvi lastninske pravice - sodba na podlagi pripoznave - vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora - nedobroverni pridobitelj - zloraba procesnih pravic - izbrisna tožba - neveljavnost vknjižbe v zemljiško knjigo - neveljavnost zaznambe spora - izbris zaznambe spora - varstvo lastninske pravice - dopuščena revizija - zavrnitev revizije
Sodišči sta z ugoditvijo zahtevku za ugotovitev neveljavnosti in izbris zaznambe spora skupaj z zahtevkom za ugotovitev neveljavnosti in izbris vknjižbe lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe spora pravilno uporabili 243. člen ZZK-1. Brez učinkov (pravnih posledic) zaznambe spora, prvi toženec svoje lastninske pravice ne bi mogel vpisati v vrstnem redu zaznambe spora, torej z učinkovanjem pred vknjižbo lastninske pravice tožeče stranke. To kaže na neločljivo povezanost vknjižbe pravice v vrstnem redu zaznambe spora z vpisom zaznambe spora, ki se vzpostavi z uresničitvijo razveznega pogoja iz tretjega odstavka 80. člena ZZK-1. Povedano drugače, če je neveljavna vknjižba v vrstnem redu zaznambe spora, potem tudi zaznamba spora sama po sebi ne more veljati (ostati veljavna). Vknjižba pravice v vrstnem redu zaznambe spora pa ni neveljavna zato, ker je zemljiškoknjižno sodišče v sklepu z dne 5. 11. 2001 napačno presodilo, da so izpolnjeni pogoji za zaznambo spora, ampak zaradi obrazloženih izjemnih okoliščin, ki utemeljujejo izbrisno tožbo po prvem odstavku 243.člena ZZK-1. Z zaporedjem zavestnih procesnih ravnanj v različnih sodnih postopkih sta toženca zaradi učinkov zaznambe spora (80. člen ZZK-1) uspela izigrati zakon in tožečo stranko v njeni lastninski pravici.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00055699
URS člen 14, 14/2, 22, 25, 26, 26/1, 33. ZZK-1 člen 6. OZ člen 352, 352/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
odškodninska odgovornost države - pravica do povračila škode - protipravnost - zastaranje - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - publicitetno načelo - publicitetni učinek vpisa v zemljiško knjigo - pravica do izjave - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Stališče, ki pri razlagi protipravnosti iz 26. člena Ustave zaobide očitke kršitev človekovih pravic, storjenih v okviru domnevno protipravnega ravnanja oblasti, in ovrednotenje v luči celote vseh ugotovljenih posameznih pomanjkljivosti, je nedopustno omejujoče za uresničevanje pravice iz 26. člena Ustave.
Iz 26. člena Ustave izhaja zahteva, da sodišča v odškodninskih sporih zoper državo ne smejo sprejemati stališč, ki bi bila v nasprotju z drugimi človekovimi pravicami.
Pri razlagi nedoločenega pojma protipravnosti je treba imeti vselej pred očmi celoto očitanih pomanjkljivosti.
Očitane posamezne pomanjkljivosti opravljanja službe lahko kumulirajo v celoto, ki zaradi nezdružljivosti z zahtevanimi standardi skrbnosti in običajne metode dela kaže na neprofesionalno delo in utemeljuje protipravno ravnanje iz 26. člena Ustave.
Razlaga, po kateri bi za dopustnost posega oblasti v pravico iz 33. člena Ustave zadostovali že zakonsko neurejeni oziroma ne dovolj jasno opredeljeni učinki "zaznambe pogodbene komasacije," ni skladna z zahtevo Ustave, da mora biti poseg v pravico urejen z zakonom.
Besedilo določbe prvega odstavka 6. člena ZZK-1, da se nihče ne more sklicevati, da mu v zemljiški knjigi vpisana pravica ni bila znana, le na videz kategorično soopredeljuje dejanski stan začetka teka subjektivnega zastaralnega roka za odškodninski zahtevek, urejen sicer v prvem odstavku 352. člena OZ. Kadar je odškodninski zahtevek utemeljen z očitkom kršitve dolžnosti zemljiškoknjižnega sodišča, da oškodovancu kot nasprotnemu udeležencu zemljiškoknjižnega postopka zagotovi pravico do izjave, z Ustavo ni skladna razlaga, da prvi odstavek 6. člena ZZK-1 soopredeljuje začetek teka subjektivnega zastaralnega roka za odškodninski zahtevek, ker krši načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).
ZPP člen 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 31, 31/4, 148, 148/1, 148/1-2.
predlog za dopustitev revizije - zemljiškoknjižni postopek - vknjižba lastninske pravice - zaznamba vrstnega reda - zaznamba izbrisne tožbe - zaznamba izbrisne tožbe pri zaznambi vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice - zavrnitev predloga
ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 94, 94/2, 94/2-1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367a/2, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - listine, ki so podlaga za vknjižbo - začetek osebnega stečaja - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zavrnitev predloga za vknjižbo - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sta sodišči pravilno zavrnili vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.
Stranke absolutno neveljavnih poslov, ki so bili sklenjeni z glavnim namenom (ključnim nagibom) oškodovati upnike, niso imele pravno zavarovanega pričakovanja, da se bodo v primeru, ko stečajni upnik prijavi svojo terjatev v postopek osebnega stečaja nad stečajnim dolžnikom in vloži izbrisno tožbo iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP, lahko zanašale na konvalidacijo ničnega pravnega posla. Pred uveljavitvijo novele ZFPPIPP-G absolutno neveljaven posel ni mogel konvalidirati.
Presoja, da se v stečajnem postopku lahko vloži tožba iz tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP za izpodbijanje absolutno neveljavnega pravnega posla ali pravnega dejanja tudi v primeru, če se je na dan uveljavitve novele ZFPPIPP-G obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo, ni nezdružljiva z načelom pravne varnosti iz 2. člena Ustave. Zaščita stečajnih upnikov pred možnimi zlorabami in preprečevanje zlorab sta v javnem interesu. Prepoved zlorabe pravic je bila kot temeljno načelo vsebovana v pravnem redu že pred novelo ZFPPIPP-G.