DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006056
ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - napredovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so bile določbe Akta o notranji organizaciji, sistemizaciji delovnih mest in nazivi v Policiji, Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede in Kolektivne pogodbe za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti pravilno uporabljene.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje v pospešenem postopku - očitno neutemeljena prošnja – izvorna država – neskladje s podatki spisa – bistvena kršitev določb postopka
S tem, ko se sodišče prve stopnje do tožbenih ugovorov (v zvezi z izvorno državo) ni argumentirano opredelilo in zato takšne sodbe ni mogoče preizkusiti, je po presoji Vrhovnega sodišča podana bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu.
brezplačna pravna pomoč - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve vprašanja - pomembno pravno vprašanje ni (iz)postavljeno - hude posledice - niso posledice izpodbijanega akta
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentki.
Ker revidentka pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavila, ni zadostila standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Z navedbami o škodljivosti pogoja, ki je bil določen v odločbi o odobritvi brezplačne pravne pomoči, revidentka uveljavlja posledice, ki niso predmet revizijskega postopka, zato z njimi ne more izkazati zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. S svojimi navedbami o posledicah zaradi izgube brezplačne pravne pomoči revidentka po presoji Vrhovnega sodišča, upoštevajoč pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, zelo hudih posledic izpodbijane odločitve v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
hitri postopek - plačilni nalog - zahteva za sodno varstvo - meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa - odgovornost lastnika vozila - možnost izjave o prekršku - pravice obrambe - dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga
Lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila je v posebnem dokaznem položaju, ki zaradi življenjskih izkušenj temelji na domnevi, da je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila tudi storilec ugotovljenega prekrška.
Sodišče pa mora presoditi predlagane oziroma predložene razbremenilne dokaze, izvesti dokaze, glede katerih je storilec z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal njihovo pravno relevantnost, in v skladu z načelom proste presoje dokazov oceniti, ali je z njimi izkazan razumen dvom glede domnevanega dejstva.
ZP-1 člen 156, 156-1. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (16/49 in 40/51) člen 2, 2-6.
kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - prekršek zoper javni red in mir
Pri prekršku po 6. točki 2. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir, za katerega se je kaznoval, kdor si je izmišljal ali je razširjal lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov, gre za posredovanje informacij o konkretnih dejstvih oziroma dogodkih, takšne izjave pa je treba ločiti od podajanja interpretacij dejstev, torej mnenj, stališč oziroma vrednostnih sodb.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006961
ZP-1 člen 22, 22/3.
sankcije za prekršek - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - vsota doseženih kazenskih točk - čas storitve prekrška - pravnomočnost odločbe
Klavzula o pravnomočnosti ne vzpostavi pravnomočnosti, če za njen nastop niso izpolnjeni pogoji; prav tako razveljavitev navedene klavzule ne more odpraviti pravnomočnosti, če je ta že nastopila.
Pogoji za izrek sankcije morajo biti izpolnjeni ob odločanju prvostopenjskega sodišča, zato ni pomembno, da je bila odločitev glede izreka kazenskih točk pravnomočna ob odločanju višjega sodišča.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga - ugotovitev lastnosti zavarovanca – lastnost zavarovanca – status zavarovanca
V obravnavani zadevi gre za spor o ugotovitvi lastnosti zavarovanca, torej za status zavarovanca obveznega zavarovanja, s katerim pa so neposredno povezane pravice in obveznosti iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in dolžnost plačevanja prispevkov. Zato gre za spor, ki zahteva širše tolmačenje določbe 4. točke 31. člena ZDSS-1, takšna razlaga pa izhaja tudi iz dosedanje sodne prakse. Navedeno pomeni tudi, da je v sporu s takšno vsebino revizija dovoljena že po zakonu, oziroma na drugi strani, da predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
predlog za dopustitev revizije - spor o prenehanju delovnega razmerja – trajanje delovnega razmerja – nadomestilo plače - dovoljenost revizije po zakonu - zavrženje predloga
Gre za spor o delovnem razmerju v določenem obdobju in posledično prejemkih iz delovnega razmerja.
Ker je bilo o teh zahtevkih odločeno s sodbo, ki tožnici vzpostavlja tudi delovno razmerje do določenega datuma, gre za spor, v katerem je revizija dovoljena že po zakonu, zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.
ZP-1 člen 156, 156-1. Zakon o prekrških zoper javni red in mir (16/49 in 40/51) člen 2, 2-6.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – prekršek zoper javni red in mir
Pri prekršku po 6. točki 2. člena Zakona o prekrških zoper javni red in mir, za katerega se je kaznoval, kdor si je izmišljal ali je razširjal lažnive vesti, ki rušijo mir in zadovoljstvo državljanov, gre za posredovanje informacij o konkretnih dejstvih oziroma dogodkih, takšne izjave pa je treba ločiti od podajanja interpretacij dejstev, torej mnenj, stališč oziroma vrednostnih sodb.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006957
ZP-1 člen 57, 62a, 65, 155, 155/1-8. URS člen 29.
zahteva za sodno varstvo - odločanje sodišča - pravice obrambe - pravica do poštenega sojenja - pravice obdolženca – dokazni postopek - izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obremenilnih prič – meje preizkusa odločbe prekrškovnega organa – obseg izpodbijanja - odločilno dejstvo
D
okazno breme glede vprašanja, ali in s katerim vozilom je bil prekršek storjen, je na strani prekrškovnega organa. Šele ko je z gotovostjo ugotovljeno, da je bil z določenim vozilom storjen določen prekršek, se vzpostavi obrnjeno dokazno breme lastnika tega vozila oziroma imetnika pravice uporabe.
Če se na zaslonu merilnika izpiše zgolj izmerjena hitrost, fotografija vozila pa se ne napravi, temelji zaključek o tem, kateremu vozilu je bila izpisana hitrost izmerjena, izključno na izjavi policista. Kršitelju, ki verodostojnost te izjave v zahtevi za sodno varstvo argumentirano izpodbija, mora sodišče omogočiti soočenje z avtorjem obremenilne izjave ter izvajanje dokazov v svojo korist.
Sodišče v postopku z zahtevo za sodno varstvo na pravilno ugotovljeno dejansko stanje pazi le v okviru trditev kršitelja, ki v obravnavanem primeru ni niti izrecno niti implicitno izrazil, da očitanega prekrška prekoračitve hitrosti ni storil.
Vprašanje, ali je enak prekršek storil tudi drug voznik, ki ni bil sankcioniran (za katerim naj bi kršitelj vozil), z vidika presoje kršiteljeve odgovornosti ni odločilno.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – PREKRŠKI – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006999
ZP-1 člen 155, 155/1-8. ZPrCP člen 56, 58.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih – vključevanje v cestni promet
Z vidika pravne opredelitve storilčevega ravnanja je pravno relevantno, ali gre v obravnavanem primeru za križišče enakovrednih cest ali pa za križišče prednostne in neprednostne ceste. Vrhovna državna tožilka v zahtevi za varstvo zakonitosti ne izrecno ne po vsebini ne uveljavlja kršitve (materialnega) predpisa o prekršku, zato Vrhovno sodišče tega vprašanja ni moglo presojati.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006966
ZP-1 člen 65, 65/4, 68, 155, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - odločanje sodišča - načelo materialne resnice
Če bi se izkazalo, da storilec ni lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, ki je na fotografiji prekrškovnega organa, glede vprašanja, ali je morda vozil ta avtomobil, zakonska domneva iz prvega odstavka 8. člena ZPrCP sploh ne bo več prišla v poštev. V takem primeru bo moral prekrškovni organ storilcu dokazati, da je vozil vozilo, ki je na fotografiji prekrškovnega organa.
bistvena kršitev določb postopka - obrazložitev sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – sankcija za prekršek – opomin
Če sodišče namesto globe izreče opomin, mora obrazložiti olajševalne okoliščine, ki prekršek delajo posebno lahek, sicer je podana kršitev 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali lahko sodišče samo ugotavlja dejstva mimo tožbenih navedb tožeče stranke in na tako ugotovljena dejstva opre izdajo zavrnilne zamudne sodbe.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje predloga
V individualnih delovnih sporih je revizija dovoljena le v primerih iz 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih. Ker v tej zadevi ne gre za takšen primer, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367. a členom ZPP dopusti sodišče na predlog upravičenega predlagatelja. Poleg formalnih zahtev predloga, ki jih določa 367. b člen ZPP, mora biti predlogu priložen tudi dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo zavrže (367. č člen ZPP). To ob zahtevi ZPP, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena ZPP), pomeni, da stranka sicer lahko vloži predlog za dopustitev revizije tudi sama, vendar le če ima sama ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Stranka mora izpolnjevanje teh pogojev izkazati, saj sodišče v nasprotnem primeru tudi na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP izredno pravno sredstvo kot nedovoljeno zavrže.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - obrazložitev odločbe – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Sodišče je v razlogih sodbe ugotovilo, da storilec prekrška ni z ničemer izkazal, kako je organiziral delo voznika, ali mu je dajal navodila in kakšna so ta navodila bila, kako je izvajal redne kontrole za zagotovitev spoštovanja predpisov, ter, da se zgolj z dejstvom, da ima voznik opravljene temeljne kvalifikacije, ne more razbremeniti odgovornosti za prekrške.
Ker odločitev o tožbenem zahtevku ni bila odvisna od odgovora na pravno vprašanje, kot ga je v predlogu oblikoval tožnik, je sodišče predlog za dopustitev revizije kot nedovoljen zavrglo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VS2006954
ZP-1 člen 65, 68, 155, 155/2. URS člen 29, 29-3. ZPrCP člen 8.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odgovornost lastnika vozila - obrnjeno dokazno breme - odločanje sodišča – načelo materialne resnice
Določbe prvega odstavka 8. člena ZPrCP ni mogoče razumeti tako, da mora storilec z dokazi prepričati sodišče, da prekrška ni storil, ampak lastniku oziroma imetniku pravice uporabe vozila nalaga predložitev razbremenilnih dokazov (vsebinsko in na konkretiziran način).
V konkretnem primeru je storilec zanikal storitev očitanega prekrška, navedel, da vozila ni uporabljal in je bil na dan, ko je bil storjen očitani prekršek, cel dan na delovnem mestu. Kot dokaz je izjavi priložil potrdilo omenjenega podjetja ter navedel, da se po potrebi pridobi izjave treh prič, ki so bile v času prekrška z njim na delovnem mestu.
Sodišče, ki je očitno podvomilo, da je bil storilec na omenjenem naslovu prisoten ves čas in da je izjavo res podal direktor podjetja, bi moralo v skladu z načelom materialne resnice v dopolnjenem dokaznem postopku ti pravno odločilni dejstvi samo raziskati in kljub odsotnosti storilčevega dokaznega predloga pričo (direktorja podjetja) samo zaslišati.