OZ člen 255, 256, 256/3, 257, 257/1, 257/2, 259, 259/1. ZFPPIPP člen 275, 275/4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojna tožba - actio pauliana - nasprotna izpodbojna tožba - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - neodplačno razpolaganje - subjektivni pogoj izpodbijanja
Nasprotna izpodbojna tožba kot obrambno sredstvo na podlagi ugovora za razliko od samostojne izpodbojne tožbe ni vezana na rok iz prvega odstavka 257. člena OZ, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla.
prekarij - brezplačna prepustitev rabe stvari - preklic prekarija - zahteva za izselitev iz stanovanja - uporabnina - višina uporabnine - dokazovanje - izvedenec - postavitev novega izvedenca - zavrnitev dokaznega predloga - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizije
Vrhovno sodišče se strinja z materialnopravno presojo spora kot prekarističnega razmerja v smislu pravnega pravila § 974 ODZ. Gre za brezplačno prepustitev rabe stvari brez roka vrnitve, ki jo je tožnik preklical z vložitvijo tožbe za izselitev tožencev. Sodišče je v drugi zadevi resda pravno naravo ustnega dogovora med pravdnima strankama presodilo drugače, na kar pa v tej zadevi ni vezano.
izvenzakonska skupnost - obstoj izvenzakonske skupnosti - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev
Med tožnikom in pokojno so bili ob odsotnosti skupnega bivanja vzpostavljeni odnosi, ki so temeljili predvsem na nekaterih posamičnih osebnih in premoženjskih interesih vsakega od njiju in razmerjih, podobnih poslovnim oziroma pogodbenim razmerjem (na primer - daritev garaže za nudeno gospodinjsko oskrbo, pri čemer tudi revident izpostavlja prav finančni interes davčnih ugodnosti v korist pokojne), in torej niti ne na obojestranski ter pristni čustveni in duhovni povezanosti. Takšna skupnost ne izpolnjuje pogojev za obstoj pravnega standarda zunajzakonske skupnosti, kljub nekaterim posamičnim za takšno skupnost sicer lahko značilnim elementom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO
VS0016666
ZPP člen 360, 371, 371/1. ZZK-1 člen 8, 8/1, 8/2. SPZ člen 10, 11, 11/1. ZIZ člen 193.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobljene pravice kupca – izvršilni postopek - nepravilnosti v postopku izvršbe - prodaja nepremičnine na dražbi v izvršbi - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - dobrovernost - razpolagalna sposobnost - ničnost - zemljiškoknjižno dovolilo - razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi - izbrisna tožba - veljavnost vknjižbe - deklaratoren vpis v zemljiško knjigo - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prodaja nepremičnine v izvršbi - pridobitev lastninske pravice v izvršbi - prodaja tuje nepremičnine - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - javna dražba - razveza prodajne pogodbe
Namreč 193. člen ZIZ določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na lastninsko pravico kupca. Na podlagi navedene določbe je tako mogoče sklepati, da na pridobljene pravice kupca, ki razpolaga s pravnomočnim sklepom o izročitvi nepremičnine, tudi ne morejo vplivati nepravilnosti v postopku izvršbe, pri čemer pa sploh ni prišlo do razveljavitve ali spremembe sklepa o izvršbi ali katerega koli drugega sklepa v izvršbi.
Naloga sodišča v tej zadevi je presoditi, ali dati prednost originarno pridobljeni lastninski pravici tožnice, ki ni vknjižena v zemljiško knjigo, ali pridobitvi lastninske pravice na pravno poslovni podlagi na temelju ničnega zemljiškoknjižnega dovolila (zaradi razpolagalne nesposobnosti odsvojiteljice), ki pa jo je toženka uspela vknjižiti v zemljiško knjigo. Za razrešitev navedenega vprašanja je potrebno uporabiti načelo zaupanja v zemljiško knjigo (10. člen SPZ), ki sanira razpolagalno nesposobnost, če je pridobitelj dobroveren. Toženka se sklicuje tudi na drugi odstavek 8. člena ZZK-1, ki določa, da kdor izpolni pogoje za vpis pravice v zemljiško knjigo v svojo korist in tega vpisa ne predlaga, nosi vse škodljive posledice takšne opustitve. Škodljive posledice, na katere meri navedena določba, pa nastanejo ob uporabi načela zaupanja v zemljiško knjigo, ko dobroverna oseba pridobi pravico in zato proti njej ni več mogoče uveljavljati nevpisane lastninske pravice na nepremičnini. Ker torej toženka ni bila dobroverna, ne more uspeti s sklicevanjem na drugi odstavek 8. člena ZZK-1 in načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – objektivna nepristranskost sodišča – odškodninski spor – posredni oškodovanci – strokovna sodelavka pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ob upoštevanju narave sodnega spora (uveljavljanje denarnega zadoščenja zaradi težke invalidnosti bližnjega, pri čemer je sporna tudi podlaga odškodninskega zahtevka) in v predlogu izraženih dvomov v objektivno nepristranskost sodišča, so nedvomno podani tehtni razlogi za delegacijo sodne pristojnosti.
kaznovanje odvetnika – denarna kazen – žalitev sodišča v vlogi
Odvetnikov zapis o tem, da naj bi bila odločitev sodišča v posmeh slovenskemu pravosodnemu sistemu nima ničesar skupnega s pravno argumentacijo pritožbe, nedvomno pa predstavlja žalitev sodišča, saj posega v njegovo dostojanstvo in avtoriteto (morebitna „navodila“ stranke nimajo relevantnega vpliva na kaznovanje odvetnika).
predlog za dopustitev revizije – denacionalizacija - odplačna pridobitev nepremičnine - vlaganje v nepremičnino - postopek za določitev odškodnine – vrednost nepremičnine - razlika v vrednosti nepremičnine pred odplačno pridobitvijo - pravica do odškodnine - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
O postavljenem vprašanju je Vrhovno sodišče (II Ips 984/2007) že zavzelo stališče, in sicer, da mora razliko v vrednosti nepremičnine (25. člen ZDen) pred njeno odplačno pridobitvijo povrniti denacionalizacijski upravičenec. Zavezanec mora to zahtevati v postopku denacionalizacije po 25. členu ZDen.
Določbe 25. člena ZDen urejajo vračanje nepremičnin, katerih vrednost se je po podržavljenju zaradi investicij bistveno povečala in sledijo splošnemu pravilu, da se je nepremičnina, če so podani drugi pogoji za njeno vrnitev, vrne upravičencu, ne glede na spremembo njene vrednosti v času od podržavljenja do odločanja o denacionalizacijskem zahtevku. … S tem so v enakem položaju do upravičencev tudi vsi zavezanci za vrnitev nepremičnin. … Tistim, ki so dobili nepremičnino v družbeni lastnini v upravljanje na odplačni način, zagotavlja ZDen z določbo 73. člena odškodnino po predpisih o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Tistim, ki so vrednost nepremičnine bistveno povečali, pa zagotavlja z določbo drugega odstavka 25. člena (še posebej) odškodnino za povečano vrednost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI
VS0016716
ZPP člen 339, 339/2-8. OZ člen 131, 168.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - ugotavljanje izgubljenega dobička – pravni standard normalnega teka stvari - davki - delo na črno – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - neizčrpanost pritožbe
Najpogostejši način napolnitve pravnega standarda „normalnega teka stvari“ v zvezi z ugotovitvijo premoženjske škode je preslikava stanja pred škodnim dogodkom (ko oškodovanec prejema dohodke) v čas po njem (ko oškodovanec dohodkov ne prejema ali so ti dohodki zmanjšani). V konkretnem primeru sta sodišči prve in druge stopnje pravni standard »normalnega teka stvari« napolnili še na dodaten samostojen način, z ugotovitvijo da bi že tožnik, če se ne bi poškodoval in izgubil delovne sposobnosti za svoje poklicno delo, nastopil delo za družbo B. d.o.o., ki je bila zaradi preteklih dobrih izkušenj z njegovim delom zainteresirana za sodelovanje, le, da ga zaradi tujega državljanstva ne bi mogla redno zaposliti, pač pa bi delo zanjo opravljal pogodbeno kot samostojni podjetnik.
ZDDV-1 člen 82, 82/1-6, 82/1-7. Direktiva Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost člen 226, 226/1.
DDV - ustrezen račun - obseg in vrsta opravljenih storitev - datum storitev
Za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV morajo biti izpolnjeni vsi pogoji (s tem, da je 4. pogoj „negativni“ pogoj, ki za uveljavljanje pravice do odbitka ne sme biti izpolnjen). Če torej eden izmed pogojev ni izpolnjen (oziroma v primeru 4. pogoja, če je izpolnjen), davčnemu zavezancu pravica do odbitka vstopnega DDV ne gre in davčnim organom in sodišču izpolnjenosti drugih pogojev niti ni treba ugotavljati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ČLOVEKOVE PRAVICE
VS0016699
URS člen 14, 22, 23. ZPP člen 2, 2/2, 215. OZ člen 131, 131/1. ZOR člen 16, 154.
odgovornost zdravstvenega zavoda - krivdna odgovornost bolnišnice - poškodba otroka med hospitalizacijo - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - načelo prepovedi povzročanja škode - načelo profesionalne skrbnosti - materialno dokazno breme - vmesna sodba - odločba Ustavnega sodišča – pravica do enakosti pred zakonom – pravica do enakega varstva pravic – pravica do javnosti sojenja – obravnavanje odgovora na revizijo – odločanje v mejah tožbenega zahtevka - situacija non liquet - dokazno breme – materialno dokazno breme
Presoja sodišča prve stopnje, da je bila prva toženka dolžna poskrbeti za nego, varstvo, oskrbo in varnost takrat štirimesečne prve tožnice, tako da se ob morebitnih močnejših trzljajih v posteljici ali v stolčku, ne bi mogla poškodovati, je po stališču revizijskega sodišča pravilna.
Štiri mesece stari pacienti morajo imeti v bolnišnici takšno oskrbo, ki jim bo zagotovila varno bivanje. Te pogoje je bila dolžna zagotoviti prva toženka, pri kateri je bila prva tožnica v oskrbi. Zahteva, da bi morali tožniki ukrepe prve toženke konkretno določiti in natančno opisati v vseh podrobnostih, bi bila prestroga. Prva toženka bi morala sprejeti takšne ukrepe, ki preprečujejo oziroma zmanjšujejo možnost nastanka potencialnih poškodb na raven najnižjega tveganja in iskati primerne rešitve za večjo varnost bolnikov.
Napačno je stališče sodišče druge stopnje, ki je v situaciji non liquet odločilo s sklicevanjem na pravila o procesnem dokaznem bremenu. Procesno dokazno breme se kaže predvsem v dokaznih predlogih strank in njeni procesni aktivnosti. Vendar ob izdaji sodbe, v trenutku, ko je treba odločiti o utemeljenosti zahtevka (oziroma že prej, ko nastopi prekluzija pravice do predlaganja novot), procesno dokazno breme preneha in nastopi materialno dokazno breme. Če se sodišče (še vedno) ne more zanesljivo opredeliti o dokazanosti ali nedokazanosti pravno pomembnega dejstva, mora odločiti po pravilu o materialnem in ne procesnem dokaznem bremenu.
enotno sosporništvo - sosporniška intervencija – tožba na ugotovitev obstoja solastninske pravice – skupno premoženje
Za enotno sosporništvo gre tedaj, kadar je po pravilih materialnega prava mogoče spor rešiti samo na enak način za vse sospornike. Tak primer je nedvomno podan takrat, kadar tretji uveljavlja (so)lastninsko pravico na stvari, za katero je bilo sodno ugotovljeno, da spada v skupno premoženje zakoncev ali izvenzakonskih partnerjev.
dopuščena revizija - nedopustnost izvršbe - delitev skupnega premoženja - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - pridobitev lastninske pravice
Zakonec originarno pridobi lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Prehod iz režima skupnega premoženja v solastninsko skupnost oziroma izključno lastnino ima pravnoposlovno podlago; je posledica sporazumne delitve skupne stvari - delitve, ki je pravni posel.
CESTE IN CESTNI PROMET - LOKALNA SAMOUPRAVA - UPRAVNI SPOR
VS1014647
ZUS-1 člen 63, 63/2, 83, 83/2-2, 92. URS člen 2, 33, 34, 35, 67.
dovoljena revizija - dovolilnica za cestni prevoz - pomembno pravno vprašanje - ustavnost odloka - dovoljen poseg v lastninsko pravico - test sorazmernosti - odlok o cestno prometni ureditvi - lastninska pravica in njena omejitev - omejitev lastninske pravice - prevoz območja za pešce - javni interes - stanovalec znotraj območja za pešce - dovolilnica za časovno omejen prevoz območja za pešce
Načelo sorazmernosti je bilo pravilno uporabljeno s presojo javnega interesa.
Predlog ne vsebuje sestavin, ki jih določa četrti odstavek 367. b člena ZPP, niti ni izpolnjena zahteva iz petega odstavka 367. b člena ZPP. Zato je Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije na podlagi šestega odstavka 367. b člena ZPP zavrglo.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga - pomembno pravno vprašanje - sklep o stroških postopka - stroški postopka
Sklep o stroških postopka ne spada med sklepe iz prvega odstavka 384. člena ZPP, s katerim bi bil postopek v sporu pravnomočno končan. Ker glede na to v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, kot postranski terjatvi, revizija že po zakonu ni dovoljena, je sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP tudi ne more dopustiti.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno – zelo hude posledice niso izkazane - posebej kvalificirane okoliščine - začasna odredba - zavrženje začasne odredbe
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker revident pomembnega pravnega vprašanja ni (iz)postavil, ni zadostil standardu natančnosti in konkretnosti opredelitve pravnega vprašanja ter zato ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Odstranitev objekta, ki je zakonsko določena posledica nelegalne gradnje, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, zato morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev nelegalne gradnje predstavljala zelo hudo posledico. Revident takih posebej kvalificiranih okoliščin ob dejstvu, da je predmet nelegalne gradnje skladiščni objekt, v katerem ne prebiva, temveč ga uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, s katero naj bi pridobival dohodek (česar revident ne izkaže z nobenimi dokazi), ni izkazal. Ker revident ni lastnik nelegalne gradnje, zelo hude posledice, ki jih zatrjuje zanj niti ne bi mogle nastati. Pogoj za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zato ni izkazan.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA – UPRAVNI SPOR
VS1014620
ZMZ člen 28, 51, 51/1, 52/1-2, 53/1. ZTuj-2 člen 97. ZUS-1 člen 62, 71, 71/2.
mednarodna zaščita – zavrnitev prošnje v rednem postopku – nasprotujoče izjave prosilca – neverodostojne izjave prosilca – pravica do izjave prosilca - sklicevanje sodišča na razloge tožene stranke
Nobenega od nasprotij v svojih izjavah in med izjavami ter predloženimi dokazili tožnik ni uspel zadovoljivo pojasniti. Zato je utemeljena ugotovitev sodišča prve stopnje in tožene stranke, da tožnikovih izjav glede razlogov, zaradi katerih je vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ni mogoče sprejeti kot verodostojnih, saj je dvom v njihovo resničnost utemeljen.
Ker se je sodba sodišča prve stopnje oprla na dejstva in dokaze, o katerih se je tožnik lahko izjavil pred organom, ki je odločal v postopku izdaje upravnega akta, je sodišče prve stopnje postopalo skladno z 62. členom ZUS-1.
predlog za dopustitev revizije - postulacijska sposobnost - pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Predlog za dopustitev revizije je vložil tožnik sam, ni pa navedel in izkazal, da bi imel opravljen pravniški državni izpit. Zato je Vrhovno sodišče tožnikov predlog zavrglo.