ali je tožnica pravilno oblikovala tožbeni zahtevek; (2) ali s potekom prekluzivnega roka iz petega odstavka 33. člena OZ na podlagi 249. člena OZ preneha tudi obveznost plačila pogodbene kazni.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali sta nižji sodišči v obravnavani zadevi pravilno uporabili 75. člen SPZ pri opredelitvi vznemirjanja lastninske pravice, ki presega krajevno običajno mero.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0016757
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c/3. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 6, 8. ZLNDL člen 2, 3.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje - kmetijska zemljišča - družbena lastnina - pravica uporabe - vknjižba družbene lastnine - vknjižba pravice uporabe - društvo - lovska družina - zasebna lastnina - status lovske družine - pravilnost podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - publicitetno načelo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
mednarodna zaščita - pospešeni postopek - dejstva, ki so nepomembna ali zanemarljiva za obravnavanje upravičenosti - očitno neizpolnjevanje pogojev - vložitev prošnje v najkrajšem možnem času - nova dejstva in dokazi
Tožnik v prošnji ni zatrjeval, da bi bil v izvorni državi preganjan zaradi katerega od razlogov iz Ženevske konvencije. Po lastni izjavi je za zaščito zaprosil, ker se v Srbiji počuti tako fizično kot psihično ogroženega zaradi politične stranke, ki je na oblasti, saj je ta bila na oblasti tudi v času, ko je doživel vrsto neprijetnosti.
Gre za časovno zelo odmaknjene dogodke, ki se očitno kasneje niso ponovili in zaradi njih tudi tedaj ni zapustil izvorne države.
Tožnik ni uspel izkazati, da bi bil preganjan zaradi svoje rase, vere, narodne pripadnosti, pripadnosti določeni skupini ali določenemu političnemu prepričanju.
V primeru vrnitve v izvorno državo tudi po presoji Vrhovnega sodišča tožniku ne grozi resna škoda v smislu 28. člena ZMZ. Tožnik, ki ima v izvorni državi tudi še dva sinova, je sam navedel, da bi morda lahko mirno živel kje drugje v Srbiji, čeprav je po njegovih navedbah tam vse nenormalno.
V skladu z določbo prvega odstavka 74. člena ZUS-1 sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, če je postopek tekel brez glavne obravnave, pa do konca postopka na prvi stopnji.
ZKP člen 201, 201/1-1, 201/1-3, 371, 371/1-11, 420, 420/5, 424.
pripor – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – protispisnost - odreditev pripora - utemeljen sum – ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost – begosumnost – neogibnost pripora - milejši ukrep - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Varnost ljudi v zvezi z neogibnostjo pripora ne zajema le neposrednega ogrožanja telesne in duševne nedotakljivosti posameznika, pač pa tudi njegovo premoženjsko varnost kot tudi ogrožanje drugih ustavno varovanih dobrin, ki ščitijo zasebnost in varnost posameznika oziroma skupnosti.
Za znižanje odškodnine oziroma odškodninske rente ne zadošča (zgolj) ugotovitev, ali so oškodovančeve delovne zmožnosti v celoti ali deloma uničene, pač pa je odločilnega pomena ugotovitev, ali bi tožnik z delom v okviru preostale delovne zmožnosti lahko pridobival zaslužek in tako zmanjšal škodo, ki je posledica obravnavanega škodnega dogodka. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je tožnik kot aktiven iskalec zaposlitve storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi zaposlitev po škodnem dogodku tudi dobil, vendar je bil pri tem neuspešen, zaradi česar je v posledici škodnega dogodka prikrajšan za celoten zaslužek.
zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – izčrpanje pravnih sredstev – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če zagovornik v pritožbi ni uveljavljal kršitev procesnega zakona in kazenskega zakona, se v zahtevi za varstvo zakonitosti na te kršitve ne sme sklicevati.
ZMZ člen 21, 21/1, 21/2, 21/3, 30, 56, 56/1, 57, 57/1. ZUP člen 10, 188.
mednarodna zaščita - zahteva za uvedbo pravnega postopka - nova dejstva - izjava stranke kot dokaz - verodostojnost in verjetnost izjav prosilca - izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka- prosta presoja dokazov - krvno maščevanje med Hazari in Afganistanci
Če prosilec v zahtevi za uvedbo pravnega postopka ne predloži dokazov oziroma ne izkaže, da bi ta nova dejstva oziroma dokazi verjetno pripeljali do priznanja mednarodne zaščite v ponovnem postopku, se njegova zahteva zavrže. Prosilec, katerega prva prošnja je bila pravnomočno zavrnjena, ker njegove izjave niso bile verjetne in so bile v nasprotju s posebnimi informacijami v izvorni državi glede ključnega razloga za izkazovanje strahu pred preganjanjem (krvno maščevanje med Hazari in Afganistanom) ne more uspeti z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka zaradi istega strahu pred preganjanjem, če kot nova dejstva navaja le izjavi dveh pripadnikov istega plemena, enega iz Italije in drugega iz Švice, da ga v izvornem kraju še iščejo zaradi krvnega maščevanja; neverodostojno je že njegovo navajanje v tem, od kdaj ve za te pripadnike svojega plemena (v prvem postopku je trdil, da ne pozna nikogar; pa, da za tega iz Italije ve ves čas) in tudi glede verjetnosti, da tako dobro poznata razmere v tožnikovem izvornem kraju, ki se tičejo tožnika.
ZKP člen 285a, 285c, 285č, 370, 370/2, 420, 420/2.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - sodba na podlagi priznanja - razlogi, s katerimi se sme sodba izpodbijati - priznanje krivde - predobravnavni narok – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
S tem, ko je obsojenec na predobravnavnem naroku krivdo po obtožbi za obe v obtožnici očitani mu kaznivi dejanji priznal, se je odpovedal pravici, da sodišče odloča o obtožbi po izvedenem dokaznem postopku na glavni obravnavi.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/2. SPZ člen 217.
dopuščena revizija - priposestvovanje služnosti - čas izvrševanja služnosti - pravni prednik - priposestvovalna doba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba tožbe - obrazložitev odločbe glede dovoljene spremembe tožbe - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - jasnost izreka
Revizija se dopusti glede vprašanj
- ali se v priposestvovalno dobo všteje vse obdobje dejanskega izvrševanja služnosti, to je tudi obdobje, ko so služnost izvrševali pravni predniki sedanjega lastnika gospodujoče nepremičnine?
- ali mora sodišče pri izreku sodbe upoštevati lastni sklep o dovolitvi spremembe tožbenega zahtevka, če se obrazložitev nanaša tudi na spremembo tožbenega zahtevka, in ali mora biti zaradi jasnosti izreka jasno in s celotno vsebino naveden del zahtevka, ki naj bi se zavrnil?
dovoljenost revizije – nujni dediči – vrednost nujnega deleža – vrednost spornega predmeta – revizija zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Tožniki so nujni dediči, a vsak uveljavlja svojo pravico do izplačila denarne vrednosti nujnega deleža. Vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna pravica do revizije, se ugotavlja po drugem odstavku 41. člena ZPP, to je za vsakega tožnika posebej.
denacionalizacija - dovoljenost revizije - ničnost - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
V obravnavani zadevi je predmet spora ničnost odločbe, to pa ni spor, v katerem bi bila pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Čeprav revidentka navaja, da je v tožbi opredelila vrednost spora v višini 45.000,00 EUR niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Za uveljavljanje dovoljenosti revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 bi morala revidentka, skladno s trditvenim in dokaznim bremenom, natančno in konkretno opredeliti pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, navesti pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, ter okoliščine, ki utemeljujejo njegovo pomembnost.
Zatrjevanega odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča revidentka ni izkazala, saj ni navedla sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi izpodbijana odločitev odstopala, niti ni navedla opravilnih številk zadev, v katerih naj bi bila zavzeta taka stališča.
Z navajanjem hudih posledic, ki bodo nastale drugim, in ne neposredno revidentki, pa tudi ni izkazala dovoljenosti revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017375
ZVEtL člen 26, 26/2, 30, 30/1. ZNP člen 9.
zahteva za varstvo zakonitosti - določitev pripadajočega zemljišča - ugotovitev pripadajočega zemljišča - nepravdni postopek - prekinitev nepravdnega postopka - predhodno vprašanje - lastninska tožba
Okoliščina, da med udeleženci postopka obstoji spor o obsegu pripadajočega zemljišča ali o lastninski pravici na njem, ni razlog za prekinitev nepravdnega postopka in za napotitev na pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS0016692
ZPP člen 2, 306, 306/1, 385, 385/4, 387, 387/1, 392, 392/2. OZ člen 1050, 1051, 1051/1, 1059.
zahteva za varstvo zakonitosti - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - družbena lastnina - lastninjenje - neveljavnost pogodbe - ničnost - javne površine - javna gospodarska komunalna infrastruktura - sodna poravnava - izpodbijanje sodne poravnave z zahtevo za varstvo zakonitosti - delna ničnost sodne poravnave - sprememba sodne poravnave s strani sodišča
Tako kot sodišče v OZ nima podlage za spremembo pogodbe o poravnavi, v ZPP nima podlage za spremembo sodne poravnave in sicer ne na podlagi tožbe za razveljavitev in ne na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti. Gre za akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev. Sodišče ga lahko, če je obremenjen z zakonsko določenimi hibami, razveljavi ali ugotovi njegovo ničnost; sklenitelji lahko svoje razmerja nato znova uredijo s sodno poravnavo, ali pa o njem na njihovo zahtevo (2. člen ZPP) v zakonitem postopku in na podlagi ugotovljenih pravno relevantnih dejstev in materialnopravnih predpisov odloči sodišče.
Po mnenju Vrhovnega sodišča je tudi sodna poravnava (tako kot pogodba o poravnavi na podlagi 1059. člena OZ) zaradi ničnosti posameznih določil lahko nična v celoti, razen izjemoma, ko je sestavljena iz več delov, ki so med seboj neodvisni, nično določilo pa se nanaša le na katerega od teh delov in ne na celoto.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2. ZUP člen 6. ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje člen 10, 10/2.
ukrep gradbenega inšpektorja - dovoljenost revizije- vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - načelo zakonitosti - že rešeno vprašanje
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
V inšpekcijski odločbi, s katero je revidentu naložena odstranitev nezakonito zgrajenega objekta revidentova obveznost ali pravica ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
Revidentovo vprašanje (katero materialno pravo so pri svojem odločanju dolžni uporabiti upravni organi in sodišče prve stopnje) ni pomembno pravno vprašanje, ker o tem vprašanju obstaja ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča, od katere izpodbijana sodba ne odstopa, ponovno odločanje o tem vprašanju pa tudi ne bi prispevalo k zagotovitvi pravne varnosti, enotni uporabi prava ali k razvoju prava preko sodne prakse. Zato izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazano.
denacionalizacija - obnova upravnega postopka - položaj stranskega udeleženca - dovoljenost revizije - vrednostni kriterij - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - funkcionalno zemljišče - začetek teka subjektivnega roka za obnovo - dejansko vprašanje - zelo hude posledice - zatrjevane posledice niso posledice tega postopka
Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.
Vprašanje, ali zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k stavbi, se rešuje v vsakem primeru posebej in je vprašanje ugotavljanja dejanskega stanja. V obravnavani zadevi se bo ob upoštevanju relevantnih okoliščin zadevnega primera, torej vprašanje, ali zadevno zemljišče predstavlja funkcionalno zemljišče k zadevni stavbi, ugotavljalo v obnovljenem upravnem postopku. Glede na navedeno gre pri postavljenem vprašanju po vsebini zadeve za dejansko vprašanje in ne za pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke prvega odstavka 83. člena ZUS-1.
Zatrjevane zelo hude posledice, ki se nanašajo le na posledice, ki bi revidentu lahko nastale v drugem postopku, to je v denacionalizacijskem postopku, ne pa v postopku glede dovoljenosti predloga za obnovo postopka ne pomenijo zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZVOP-1 člen 9, 9/4, 10, 10/1, 32, 32/4. ZVO-1 člen 148, 148/1-5.
varstvo osebnih podatkov - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - dimnikarska služba
Ker določba četrtega odstavka 32. člena ZVOP-1 daje pooblastilo Informacijskemu pooblaščencu (toženi stranki) za nadzor nad varstvom osebnih podatkov samo za primere iz četrtega odstavka 9. člena in v primeru tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1, v obravnavanem primeru pa obdelava osebnih podatkov, ki jih obdeluje upravljavec, ne temelji na tretjem odstavku, ampak na prvem odstavku 10. člena ZVOP-1, tudi po presoji Vrhovnega sodišča četrti odstavek 32. člena ZVOP-1 revidentu ne daje pravice zahtevati prenehanja obdelave njegovih osebnih podatkov za namene, ki so vsebovani v tej zadevi.