Niti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni predpisano, da bi bilo dopustno vložiti pritožbo zoper sklep Vrhovnega sodišča, zato je taka pritožba nedovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
VS0016771
OZ člen 6, 768, 768/1. ZOdv člen 11, 29. ZZZDR člen 26, 123.
povrnitev škode - odgovornost odvetnika - mandatna pogodba - skrbnost dobrega strokovnjaka – umik tožbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost – odločbe Ustavnega sodišča – bodoči posegi v zakonodajno ureditev – spor zaradi plačila preživnine
Prestroga je zahteva, izražena v reviziji po takšni odvetnikovi skrbnosti, ki bi terjala predvidevanje vseh morebitnih bodočih posegov Ustavnega sodišča v veljavno zakonsko ureditev, s katero pravdne stranke utemeljujejo svoje tožbene zahtevke in trditve o pravno relevantnih dejstvih v posameznih pravdnih postopkih.
dovoljena revizija - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - nezazidano stavbno zemljišče - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo - ustavnost oziroma nezakonitost občinskega odloka
Če ima nezazidano stavbno zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, je odmera nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča upravičena, četudi priklop na navedena omrežja dejansko ni izveden.
S sklicevanjem na višino obremenitve zazidanih zemljišč se revident sklicuje na razloge, ki po naravi stvari lahko pridejo v poštev le pri zazidanih zemljiščih, s takšnim sklicevanjem pa po presoji revizijskega sodišča ne more utemeljiti (ustavnopravno nesprejemljivega) neenakega obravnavanja nezazidanih zemljišč v primerjavi z zazidanimi zemljišči.
OZ člen 921. ZZavar člen 2, 2/1, 244, 244/1, 282, 311. ZVPot člen 15b. Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij člen 1, 1-e. ZUS-1 člen 25, 25/4, 63, 63/1.
opravljanje zavarovalnih poslov brez dovoljenja - zavarovalni posli - garancija - rabljena vozila
V primeru, ko so prodajalci rabljenih vozil riziko prenesejo na tretjo osebo, ki je prevzela riziko kritja stroškov odprave garancijskega primera ali pomoči na cesti, gre tudi po presoji Vrhovnega sodišča za zavarovalno pogodbo med to tretjo osebo in prodajalcem rabljenega vozila. V takem primeru predstavlja pogodba med prodajalcem in tožnikom zavarovalno pogodbo, saj je zavarovalni element samostojen pravni posel, in ne za garancijo v smisli ZVPot.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa zahteve za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vrhovno sodišče se v nasprotju s pritožbenim postopkom, v katerem sodišče, ko odloča o pritožbi, po uradni dolžnosti pazi na kršitve kazenskega zakona v škodo obdolženca in na nekatere bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi.
bistvena kršitev določb kazenskega postopek – razlogi o odločilnih dejstvih – presoja pritožbenih navedb – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – postopek proti mladoletniku - izbira vzgojnega ukrepa
Zanikanje oziroma nepriznanje krivde ne more pomeniti obteževalne okoliščine pri izbiri vzgojnega ukrepa, saj bi to pomenilo neupoštevanje privilegija zoper samoobtožbo.
povrnitev škode - objektivna odgovornost – odgovornost lastnika žerjava – odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - prispevek oškodovanca – deljena odgovornost – oprostitev odgovornosti
Izpodbijana sodba temelji na zaključku, da vzroka za nesrečo ni mogoče ugotoviti, revizijsko sodišče pa je na ta zaključek vezano. Zato je trditev, da vzrok predstavlja nepravilno pripetje tovora in vsi argumenti, s katerimi jo drugi toženec utemeljuje, nedovoljena. Drugemu tožniku je sicer treba pritrditi, da se škodni dogodek ne bi zgodil, če bi se tožnik umaknil z nevarnega območja, a to iz razlogov, navedenih ob obravnavi tožnikove revizije, ne more privesti do popolne razbremenitve toženih strank: njuna odgovornost je objektivna, zato bi se lahko v celoti ekskulpirala le iz razlogov iz prvega odstavka 153. člena OZ (če bi škoda izvirala iz vzroka, ki je izven nevarne stvari in učinka tega vzroka ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti), ki ga toženi stranki nista niti zatrjevali, ali iz razlogov iz drugega odstavka istega člena OZ (če bi dokazali, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga nista mogli pričakovati in se njegovim posledicam izogniti ali jih odstraniti), ki jih nista izkazali. Ko drugi toženec graja stališče pritožbenega sodišča, da tožnikova neusposobljenost ni v vzročni zvezi z nastankom škodnega dogodka pa prezre, da je bila presoja izpodbijane sodbe še strožja: tožnik bi moral vedeti, da se mora umakniti z nevarnega območja, čeprav za delo privezovalca in signalista ni bil posebej usposobljen, saj bi to moral vedeti vsak povprečno skrben - tudi neusposobljen - delavec.
ZKP člen 372, 372-3, 372-4. KZ člen 234a, 234a/1, 234a/3. KZ-1 člen 7, 7/2, 90, 91, 91/4, 99, 99/9-1, 228, 228/3.
kršitev kazenskega zakona – pravna opredelitev – uporaba milejšega zakona – poslovna goljufija – majhna premoženjska korist - zastaranje kazenskega pregona – pretrganje zastaranja
Znesek premoženjske koristi oziroma škode, ki jo storilec s kaznivim dejanjem povzroči in uresniči tako imenovano privilegirano obliko kaznivega dejanja, sodi med okoliščine, ki za storilca predstavljajo ugodnejši položaj.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali konkretno ravnanje mladoletne oškodovanke utemeljuje njen soprispevek v smislu tretjega odstavka 153. člena OZ, 171. člena OZ in 185. člena OZ.
ZMZ člen 21, 34, 53, 53-3. ZUS-1 člen 52, 74, 74/3.
mednarodna zaščita - utemeljitev prošnje - možnost predložitve dokazov v postopku - zavrnitev prošnje kot neutemeljene - tožbene novote - glavna obravnava
Glede na to, da tožnik ni predložil nobenih dokumentov, s katerimi bi podprl svoje trditve, niti osebnih dokumentov, s katerimi bi vsaj izkazal svojo istovetnost, je tožena stranka pri odločanju pravilno upoštevala določbo 21. člena ZMZ in natančno ocenila tožnikove navedbe ter konkretne okoliščine primera oziroma upoštevala v tej določbi navedene kriterije.
Pravilen je zaključek, da se tožnik ni kar najbolj potrudil za utemeljitev svoje prošnje, saj na mnoga vprašanja ni želel odgovoriti oziroma se je odgovoru izmikal, ko je bil soočen s kontradiktornostmi, pa jih ni znal pojasniti oziroma se je izmaknil odgovoru.
Prav tako je pravilen zaključek, da tožnik ni podal utemeljenih razlogov, zakaj ni mogel predložiti dokazov.
Pravilen je tudi zaključek tožene stranke, kateremu je pritrdilo tudi sodišče prve stopnje, da tožnikove izjave niso skladne in verjetne ter posledično tudi, da njegova splošna verodostojnost ni bila ugotovljena. Tožena stranka je namreč natančno povzela tožnikove izjave, ki jih je dal ob podaji prve prošnje za mednarodno zaščito (ta postopek je bil končan z ustavitvijo, ker je samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni vrnil), in izjave v postopku v zvezi z drugo prošnjo ter ugotovila več bistvenih razlik, ki jih ni znal ali hotel pojasniti.
Tožnik je po vložitvi tožbe uveljavljal nastanek novih okoliščin kot dodatni razlog za utemeljenost njegove prošnje za mednarodno zaščito.
Novote, ki jih tožnik navaja v vlogi z dne 10. 7. 2013 bi morale obstajati že v času odločanja tožene stranke (izpodbijana odločba z dne 31. 1. 2013), kar pa niso (to izhaja iz tožnikovih navedb, iz same predložene listine pa to ni razvidno, saj na njej ni ne datuma ne žiga), zato jih sodišče ni bilo dolžno upoštevati.
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni samo ugotavljalo na glavni obravnavi, odločalo je na seji, ter na podlagi dejanskega stanja, ki ga je ugotovila tožena stranka. Zato ni podlage za odločanje Vrhovnega sodišča po opravljeni glavni obravnavi.
Ne glede na to, da izvršilni naslov, na katerem temelji sklep o izvršbi I 304/02365 ni bil spremenjen ali razveljavljen, je substancialnopravna terjatev toženke iz sodbe Pd 221/02 zaradi poznejše odločitve v zadevi Pd 81/2004 prenehala, saj se odločitvi medsebojno izključujeta in njun hkraten obstoj ni mogoč. Ker je prenehala nedenarna terjatev, je prenehala tudi denarna za plačilo sodnih penalov, ki ima v razmerju do nedenarne akcesorno naravo.
Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanja pravilnosti presoje pritožbenega sodišča, da se preživninska obveznost za mladoletnega otroka zniža za višino otroškega dodatka.
dovoljenost revizije - tožba za povrnitev vlaganj v nepremičnino - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - navadno sosporništvo - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Tožnik je zoper vsakega od tožencev (navadnih sospornikov) zahteval plačilo posameznega zneska, ki ne presega revizijskega praga, zato revizija ni dovoljena.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - začasni ekstradicijski pripor - pogoji za pripor - odločba države prosilke - begosumnost
Pravno relevantno je, da prošnja tujega organa za odreditev začasnega ekstradicijskega pripora vsebuje vse potrebne podatke, ne pa, kateri veji oblasti (sodni ali izvršilni) tuj organ pripada ali način in oblika prošnje.
kršitev kazenskega zakona – odločba o kazenski sankciji – enotna kazen – izrek enotne kazni z upoštevanjem druge sodbe
Sodišče je pri izreku enotne kazni preklicalo pogojno obsodbo in upoštevalo določeno kazen, čeprav je ta že pred tem izgubila svojo samostojnost, ko je bila z združitvijo povzeta v drugo sodbo.
ZUS-1 člen 22, 22/1. ZPP člen 111, 111/2. ZUP člen 87, 100, 100/2.
prepozna tožba - štetje roka za vložitev tožbe - vročitev upravnega akta, s katerim je bil postopek končan
Rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 28. člena ZUS-1 začne v skladu s 111. členom ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 teči naslednji dan po vročitvi upravnega akta, s katerim je bil postopek končan. Vročitev upravne odločbe (tudi drugostopenjske) oziroma njena pravilnost pa se presoja po ZUP (v tem primeru po 87. členu ZUP).
Ovojnica poštne pošiljke, s katero je pritožnik prejel odločbo tožene stranke, na kateri se nahajata oba (neodtrgana) izvoda sporočila o prispelem pismu, na katerih je sicer naveden datum 14. 3. 2012, ki nista podpisana, ne dokazuje, da je prišlo do neuspešnega poizkusa osebne vročitve. Ker po drugi strani vročilnica izkazuje, da je bila vročitev opravljena na dan 14. 3. 2012, je prvostopenjsko sodišče imelo vse razloge, da je navedeni datum štelo za datum vročitve odločbe tožene stranke, ter na predlog tega kot prepozno zavrglo vloženo tožbo.
ZLPP člen 18, 24. ZPPOLS člen 3, 7, 8, 10, 11, 12, 15, 16, 19. Uredba o izdajanju potrdil na podlagi neizplačanega dela neto osnovnih plač člen 1, 7, 8, 9, 10.
dopuščena revizija - družbena lastnina - privatizacija podjetja – premalo izplačane plače - izdaja zadolžnic - notranji odkup - interna razdelitev delnic - nastop kontrahirne dolžnosti pri notranjem odkupu - kršitev kontrahirne dolžnosti – povrnitev škode - odškodnina
Razlog, da ni prišlo do udeležbe tožnikov pri privatizaciji A. Je v tem, da njihova potrdila o premalo izplačanih neto osnovnih plačah niso bila razknjižena pri APPNI in da potrdila o razknjižbi niso bila izročena Skladu Republike Slovenije za razvoj, ki bi moral v nadaljevanju (pripraviti in) z upravičenci skleniti pogodbe o prodaji delnic. Ker dolžnost poskrbeti za razknjižbo potrdil ni bila na Skladu, pač pa na organu upravljanja A. in podrejeno na upravičencih - tožnikih, toženi stranki ni mogoče očitati, da je Sklad protipravno opustil izvedbo opisane faze privatizacije.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi – zavrnitev dokaznih predlogov – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa
Sodišče se pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se sklicuje vložnik v svoji zahtevi, zato ni mogoče upoštevati tistih navedb, ki jih v izjavi na odgovor vrhovne državne tožilke navaja obsojenec in s katerimi širi razloge, ki so uveljavljani v zahtevi za varstvo zakonitosti.
zahteva za varstvo zakonitosti – nepravdni postopek - nepremičnina v solastnini - upravljanje s solastno stvarjo - posli rednega upravljanja – posli izrednega upravljanja - legalizacija prizidka – črna gradnja – odločba sodišča kot nadomestitev soglasja solastnika k legalizaciji
Po drugem odstavku 67. člena SPZ je za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. SPZ v četrtem odstavku 67. člena vsebuje tudi posebno pravilo, da lahko v primeru, ko gre za posel rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, solastniki pa se o njem ne morejo sporazumeti, na predlog solastnika o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. To posebno pravilo se torej lahko uporabi le v primeru nujnih vzdrževalnih poslov. Pri poslih izrednega upravljanja pa ni preglasovanja, niti sodišče ne more in ne sme nadomestiti volje solastnika. Solastnik, ki želi izpeljati posel izrednega upravljanja in ne dobi soglasja solastnikov ima samo dve možnosti - ali se s tem sprijazni ali pa lahko zahteva delitev solastnine. Zaradi varstva lastninske pravice je treba v dvomu šteti, da gre za posel, ki presega redno upravljanje.
Nadomestitev soglasja nasprotne udeleženka k legalizaciji prizidka, ki je bil črna gradnja, pomeni nadomestitev soglasja za dograditev, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje. Ta ugotovitev zadošča za sklep, da v takšnem primeru sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnika.