Konkretni dokazi, ki naj bi izkazovali zazidanost, so slike in pričanje, ki pa sami po sebi, brez drugih okoliščin, niso zadostni dokazi, da je pot v gradbenem smislu izpolnjevala zahteve za objekt, torej da bi se jo lahko štelo za zazidano zemljišče.
Računi morajo biti v sistemu DDV transparentni, na njihovi podlagi se mora jasno določiti vrsta opravljenega prometa in davčna osnova, v tem primeru storitev, na podlagi katere bi stranki šlo
vračilo DDV. V poslovnem svetu sicer velja načelo avtonomije strank, v kar sodišče ne posega, vendar pa je davčni vidik nekaj povsem drugega, saj je npr. vračilo DDV možno le na podlagi izpolnjevanja izrecnih določb zakona (v tem primeru 34. in 40. člena ZDDV).
znamka - registracija znamke - absolutni razlogi za zavrnitev znamke - pridobitev razlikovalnega učinka z dolgotrajno uporabo
Opisnost znaka se ocenjuje glede na prijavljeno blago oziroma storitve ter glede na razumevanje relevantne javnosti, to je povprečnega potrošnika tega blaga oziroma storitev. Tožba je utemeljena v delu, ki se nanaša na ugotovitev v izpodbijani odločbi, da je prijavljeni znak opisovalen za vse prijavljeno blago in storitve, saj je urad zgolj pavšalno in brez ustreznih argumentov zaključil, da je prijavljeni znak opisovalen tudi za „tisto blago, ki ni kremna rezina ali za prijavljene storitve“, zato se izpodbijana odločbe ne da preizkusiti. Tožeča stranka je dokazala, da že dolga leta izdeluje kremne rezine po posebnem receptu in da je zelo znana izdelovalka, ni pa dokazala, da je prijavljeni znak vsa ta leta uporabljala kot svojo blagovno znamko.
ZDen člen 44, 44/1, 44/6, 85. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
Zmotno je stališče tožečih strank, da upravičencu poleg višine odškodnine, izračunane na podlagi 13. in 14. člena Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja, pripada še odškodnina v višini, ki bi skupaj z odškodnino, ugotovljeno na podlagi Navodila, predstavljala 50 % tržne cene za predmetne nepremičnine oziroma vsaj 30 % tržne cene.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - opravljanje dejavnosti s področja vzgoje in izobraževanja - nesorazmerni stroški nadomestitve
Po določbi 1. točke 1. odstavka 19. člena ZDen nepremičnine ni mogoče vrniti, če služi za opravljanje dejavnosti državnih organov ali za dejavnosti s področja zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb, pa bi bila s tem bistveno okrnjena možnost za opravljanje teh dejavnosti, ker je ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški.
Izjeme od pravila, da je primarna oblika denacionalizacije vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, je treba tolmačiti restriktivno, dokazno breme pa je na strani zavezane stranke.
Upravni organ je kot pravilno upošteval tisto izvedeniško mnenje, v katerem je izvedenec pojasnil, da njegovo delo sloni na osnovni tezi, da se stanje predmetne nepremičnine ni spremenilo tako, da bi to lahko vplivalo na nesorazmerne stroške nadomestitve, in je zavrnil pristop, po katerem bi zavezanec nadomeščal bistveno večjo površino kot upravičenec. Osnovno vodilo je namreč enak pristop za zavezanca in za upravičenca.
javna cesta - javno dobro - ukinitev javnega dobra - program prodaje
Pravni promet z delom javne ceste je dopusten, kolikor pristojni občinski organ o tem sprejme ustrezen upravni akt, s katerim se del javne ceste opusti (1. in 2. odstavek 82. člena ZJC v zvezi z 18. členom ZJC). Sklep Sveta tožene stranke z dne 22. 2. 2006 št. ... tudi po presoji sodišča po svoji vsebini ni takšen upravni akt. Z njim je tožena stranka šele napovedala izvedbo postopka za ukinitev javnega dobra, parcelacijo in pogoje za prodajo določenemu kupcu, v tem obsegu pa ne gre za upravno stvar, ki jo ureja upravno pravo, zato tožnica v tem delu postopka ne more imeti položaja stranke v upravnem postopku.
Do vračila podržavljenih nepremičnin so upravičeni le njihovi bivši lastniki. Lastništvo podržavljenega zemljišča se po določbi 62. člena ZDen dokazuje z izpiskom iz zemljiške knjige. Že takratni predpisi pa so določali, da je za pridobitev lastninske pravice potreben tudi pridobitni način, tj. vpis v javno knjigo (paragraf 380 in 431 ODZ; paragraf 4. odstavek 1 v povezavi s paragrafom 9 Zakona o zemljiških knjigah Kraljevine Jugoslavije)
ZJNVETPS člen 2, 2-24, 3, 3/5, 3/5-2, 7. Uredba o koncesijah za opravljanje gospodarske javne službe izvajanja javnega linijskega prevoza potnikov v notranjem cestnem prometu (2004) člen 13, 43.
izvajalec javnega linijskega prevoza potnikov - koncesija - status naročnika - imetnik izključne pravice
S podelitvijo koncesije brez javnega razpisa, na podlagi izrecne določbe 1. odstavka 43. člena Uredbe o koncesijah, je bila podelitev koncesije omejena le na tožečo stranko, saj so bili drugi prevozniki kot morebitni ponudniki izključeni. Ta okoliščina pa je taka, da dovoljuje zaključek, da je tožeča stranka nosilka izključnih pravic v smislu 24. točke 2. člena ZJNVETPS.
Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. URS člen 18, 22. ZMZ člen 21, 21/3, 21/3-3, 21/3-6, 22, 22/1, 22/4. Direktiva Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite člen 4, 4/3, 4/5, 5, 5/4.
mednarodna zaščita - splošna neverodostojnost prosilca - splošna neverodostojnost - nekonsistentnost izjav - notranja (ne)konsistentnost - dokazna ocena - dokazni standard - upoštevanje informacij o izvorni državi - informacije o izvorni državi - izvorna država - Konvencija ZN o otrokovih pravicah - največja korist otroka
Nobene določbe v pravu EU na področju zaščite beguncev ni in nobene sodne prakse ESČP v zvezi z 3. členom MKVČP ni, ki bi določala, da če pristojni organ ugotovi t.i. „splošno neverodostojnost" prosilca za azil, potem to avtomatično, v katerem koli primeru, pomeni, da pristojni organ (izda negativno odločbo in) izda ukrep prosilcu, da mora zapustiti državo. Takšne določbe v pravu ni zaradi tega, ker ni mogoče v vsakem primeru reči, če je na primer izpoved prosilca v določenih elementih bodisi manj pomembnih, bodisi bolj pomembnih neverodostojna, da to avtomatično pomeni, da je organ upravičen izdati negativno odločbo glede azila ali subsidiarne zaščite in ukrep zapustitve države. Če so na primer določeni deli izpovedi prosilca neverodostojni, to lahko pomeni, da prosilec ni upravičen do azila ali subsidiarne zaščite in tudi da organ lahko naloži prosilcu, da zapusti državo, kajti če se neverodostojnost nanaša na zatrjevano preganjanje oziroma resno škodo, potem prosilec ne bo upravičen niti do azila ali subsidiarne zaščite niti do tega, da ostane v državi, ki obravnava njengovo prošnjo. Če pa se neverodostojnost prosilca nanaša samo na podlago za preganjanje, bi bil prosilec lahko upravičen do subsidiarne zaščite; lahko pa pristojni organ kljub določeni neverodostojnosti prosilca za azil ugotovi, da je prosilec upravičen do azila ali subsidiarne zaščite, če se te neverodostojnosti ne nanašajo neposredno na pravno relevantne okoliščine iz 2. in 3. odstavka 2. člena ZMZ.
V vsakem posamičnem primeru je ključno vprašanje, v zvezi s katero „bistveno okoliščino" je tožnik neverodostojen. To pomeni, da je potrebno ugotoviti, ali gre za splošno neverodostojnost tožnikove vloge, tako da ni izkazanega utemeljenega strahu pred preganjanjem, ali pa gre za neverodostojnost tožnika samo v določenih elementih, pri čemer pa še vedno obstaja nevarnost, da bi bil tožnik z odstranitvijo iz države podvržen prepovedanemu preganjanju ali resni škodi. Ženevska konvencija namreč ne vsebuje izključitvene klavzule v primeru neresničnega navajanje določenih dejstev s strani prosilca za status begunca. V tem smislu sodna praksa in pravna doktrina razmejujeta med t.i. materialnimi in nematerialnimi nekonsistentnosti.
Ocena (ne)verodostojnosti prosilca za azil je po mednarodni praksi in pravni doktrini največkrat sestavljena iz treh temeljnih strukturnih elementov. Prvi strukturni element za oceno (ne)verodostojnosti je notranja (ne)konsistentnost prosilčevih izjav. Pri tem gre bodisi za (ne)konsistentnosti znotraj enega intervjuja/pisne izjave, bodisi za (ne)konsistentnosti, ugotovljene s primerjanjem prosilčevih izjav po posameznih fazah postopka, ali pa gre za notranjo (ne)konsistentnost v primerjanju dveh ali več prosilcev za azil, ki jih vežejo skupne okoliščine. Drugi temeljni strukturni element ocene je zunanja (ne)konsistentnost, ki zadeva primerjavo prosilčevih izjav z objektivnimi informacijami o izvorni državi ali drugimi dokazi v zvezi z njegovim prebegom. Tretji strukturni element ocene (ne)verodostojnosti pa se sestoji iz odgovora na vprašanje, ali je mogoče priznati verjetnost obstoja dogodkov, kot jih je prosilec opisal (v ang.: (im)plausability).
Zgolj dejstvo, da gre za dela in naloge, povezane z izrednim študijem, z ozirom na opise del in nalog zaposlenih, ki nesporno vključujejo naloge, povezane take z rednim kot izrednim študijem, ne zadošča za sklepanje da gre pri plačilu za opravljeno delo po pogodbah za prejemke iz naslova storitev iz 3.alinee prvega odstavka 15. člena ZDoh in ne za prejemke, ki izvirajo iz delovnega razmerja. Pogoj za izplačilo avtorskega honorarja je opravljeno avtorsko delo, ki je to po vsebini in v skladu z določbami 5. člena ZASP, po katerih se za obstoj avtorskega dela zahteva individualna intelektualna stvaritev. Med takšna dela ne spada pregledovanje izpitnih nalog in ustno spraševanje na izpitih. Individualna intelektualna stvaritev tudi ni mentorstvo pri zaključnih nalogah in soocenjevanje nalog.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pridobitev pomembnega dela dohodka iz kmetijske dejavnosti - sredstva na podlagi ukrepov kmetijske politike
Tožnik se je v pritožbenem postopku neutemeljeno skliceval na podatke iz centralnega registra za živali in odločbe Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja o dodelitvi sredstev na podlagi ukrepov kmetijske politike za leto 2006, saj se podatki in odločbe nanašajo na drugega imetnika kmetijskega gospodarstva, kar pomeni, da je le-ta tudi obdeloval zemljišča in redil živali, zaradi česar teh sredstev ni mogoče priznati kot tožnikov dohodek iz kmetijske dejavnosti za leto 2006.
Upoštevajoč zakonsko ureditev in na tej podlagi izvedenega razpisa sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno postopala, ko je o vsebinah programa A. d.o.o., s katerim je ta konkuriral na razpisu, upoštevala podatke iz njemu izdanega dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti, ki so se tudi ujemali z njegovimi podatki v ponudbi.
ZVojI člen 19. Pravilnik o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti (1996) člen 10.
vojaški mirnodobni invalid - zahteva za povečanje odstotka invalidnosti
V skladu s 3. odstavkom 19. člena ZVojI in 4. odstavkom 10. člena Pravilnika o ugotavljanju odstotka vojne invalidnosti, v primerih, ko gre za endrogena nagnjenja oziroma za endrogene vzroke obolenj, priznanega odstotka invalidnosti pozneje ni mogoče povečati, ne glede na nadaljnje poslabšanje okvare zdravja. To pomeni,da v konkretnem primeru ni podlage za vsebinsko odločanje o tožnikovi zahtevi in bi bilo zato pravilneje, da se njegova vloga zavrže.
telekomunikacije - rešitev spora z operaterjem - pogodba za uporabo storitev - izvajanje storitev - odstop od pogodbe - pogodbena kazen
Pristojnost tožene stranke pri reševanju sporov med uporabniki in operaterji je omejena z določbo 1. odstavka 92. člena ZEKom, ki ji nalaga presojo v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem. Tožnik se je s pogodbo zavezal, da 24 mesecev ne bo prekinil naročniškega razmerja. Pogoj, s katerim utemeljuje svoj (predčasni) odstop od pogodbe, v tej ni naveden oziroma iz nje ne izhaja. Tožnik se zato na ta pogoj kot bistven razlog za sklenitev pogodbe oziroma kot razlog, da je bil pri sklepanju pogodbe zaveden, v postopku reševanja spora z operaterjem ne more sklicevati.
odložitev izvršitve kazni zapora - upravni spor - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Po določbi prvega odstavka 8. člena ZIKS-1 se odločbe, izdane na podlagi 25. in 26. člena tega zakona, izdajajo skladno z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Glede na navedeno izrecno zakonsko določbo, pri čemer ZIKS-1 postopek sodnega varstva izrecno ne izključuje, je sodišče presodilo, da so podane procesne predpostavke za obravnavanje predlagane začasne odredbe.