ZOR člen 170, 170/1, 170, 170/1. ZNZ člen 54, 54. Navodilo o uporabi prisilnih sredstev člen 9, 9.
odškodninska odgovornost - odgovornost za ravnanje delavca - prekoračitev pooblastil
V dopustnem ravnanju policista ni zaslediti elementov protipravnosti, izostanek katere se kaže v tem, da je bilo ukrepanje policista v obravnavanem dogodku potrebno in zakonito, uporaba fizične sile pa v skladu s predpisi. Tako opisani razlogi, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe dajejo posredno že odgovor na temeljno vprašanje o tem, da tožniku prizadejana poškodba v opisanem dogodku ni v vzročni zvezi z morebitno prekoračitvijo policistovih pooblastil.
Odgovornost delovne organizacije za ravnanje delavca je objektivna, vendar pa mora škodno dejanje pomeniti kršitev kakšne skrbnosti. Tako delovna organizacija ni odgovorna, če delavec opravi delo s skrbnostjo, ki jo mora organizacija nuditi kot profesionalec - to je skrbnost iz svoje poklicne dejavnosti, večja skrbnost, po pravilih stroke in po običajih - skrbnost dobrega strokovnjaka, po čl. 18/II ZOR, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje. Zato je za odgovornost zavarovanca tožene stranke treba ugotoviti, kaj je dejavnost zavoda (poslovni predmet), ker bo šele nato mogoče odgovoriti na vprašanje, za kakšnega strokovnjaka gre. Iz dejavnosti zavarovanca tožene stranke namreč izhaja presoja, ali je ta ravnala profesionalno oz. tako, kot je bilo treba.
ZVCP-1 člen 26, 26/1, 234, 234/1, 26, 26/1, 234, 234/1.
prometna nesreča - materialna škoda na tujem premoženju - neznatna nevarnost
Kvalificirani prekršek po določbi 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 je podan le v primeru, če udeleženec v cestnem prometu s prekrškom iz tega zakona ogrozi drugega udeleženca v cestnem prometu ali povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo (3. odstavek 134. člena ZVCP-1). Če obdolženi poškoduje le sebe in je nastala materialna škoda le na osebnem avtomobilu, katerega lastnik je obdolženčeva žena (solastništvo), ne povzroči pa škode na tujem premoženju ali pa je materialna škoda na tujem premoženju minimalna, se kaznuje le za temeljni prekršek po 1. odstavku 26. člena ZVCP-1.
Zagovor obdolženca je oseben dokaz, torej dokaz, ki mora biti izveden tako, da je zaslišana ali pa poda pisni zagovor tista oseba, ki je obdolžena prekrška. Zagovornik sicer lahko sestavi obdolžencu pisni zagovor, vendar pa ga ne more posredovati v njegovem imenu.
ZVCP člen 117, 117/4, 117/4-c, 117, 117/4, 117/4-c.
pravica do obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - javnost sojenja - koncentracija alkohola v izdihanem zraku - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - atest alkotesta - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je javna listina - primernost izrečenih stranskih sankcij
Iz zapisnika o zaslišanju ni razvidno, da bi obdolženi tedaj imel kakršnekoli pripombe glede (ne)primernosti časa za pripravo obrambe oziroma, da v postopku ne bi imel ustreznih in zadostnih možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot pravnih vidikov zadeve oziroma predlaga dokaze v svojo korist ter se opredeli do rezultatov dokazovanja ter je zagovor podal.
Alkotest Dräger je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku, koncentracija alkohola v izdihanem zraku pa je v grobem proporcionalna koncentraciji alkohola v krvi, pri vrednotenju rezultata pa se upošteva tovarniško podani pogrešek in standardna deviacija, ki znašata pri izmerjenih vrednostih do 2 promilov +- 0,10 promila.
Elektronski alkotesti so indikatorji alkoholiziranosti in ne merilne naprave, zato zanje ni potrebno pridobiti atesta, čeprav morajo biti elektronski alkotesti kljub temu, da niso merilno sredstvo, redno testirani oziroma mora biti opravljen preizkus brezhibnosti njihovega delovanja.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, je javna listina in pomeni po 1. odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, kar je v odločbi Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 (Ur.l. RS št. 136/04) presodilo tudi Ustavno sodišče RS.
Ustna obravnava je v postopku o prekršku bolj izjema kot pravilo. V skladu s 154. členom ZP se ustna obravnava določi samo, če je to potrebno za boljšo razjasnitev stvari.
Primernost sankcij, predpisanih v ZVCP je Ustavno sodišče RS že presodilo v odločbi št U-I-313/98 z dne 12. 4. 2000 (Ur. L. RS št. 33/00) in ugotovilo, da daje vozniško dovoljenje pravico upravljati z nevarnim sredstvom in da ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo (44. točka obrazložitve).
Prvostopno sodišče je o pritožnikovem predlogu za odlog izvršbe odločalo že drugič, vendar tudi v ponovljenem postopku za pravilno uporabo navedenih zakonskih določil ni ugotavljalo vseh pravno relevantnih dejstev, saj iz izpodbijanega sklepa še vedno ni razvidno, kakšne so premoženjske in socialne razmere pritožnika, še zlasti ne, kolikšen je njegov mesečni osebni dohodek, ali prejema še morebitne druge prihodke, ali ima kaj premičnega in nepremičnega premoženja, kakšno je število družinskih članov njegovega gospodinjstva in ali ima preživninske obveznosti. Šele na podlagi teh ugotovitev je namreč možna presoja utemeljenosti naložitve plačila varščine tretjemu, ki predlaga odlog izvršbe oziroma njene višine, in ker te ugotovitve iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo, temveč se v njem prvostopno sodišče zgolj pavšalno (torej brez razlogov o odločilnih dejstvih) sklicuje na vpogled v pravdni spis, na navedbe tretjega v predlogu za odlog izvršbe in v pritožbi, sklepa sploh ni mogoče preizkusiti.
odločanje sodišča - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - razlogi za pritožbo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljivi razlogi sodbe
Zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo pritožba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena. Pritožbeno sodišče lahko poseže v dejansko stanje samo na podlagi določbe 6. odstavka 163. člena ZP-1, ki se v pritožbenem postopku na podlagi 4. odstavka 66. člena ZP-1 neposredno uporablja, če nastane pri odločanju o pritožbi precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v sodbi, zaradi česar misli, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno v obdolženčevo škodo.
Če sodišče prve stopnje spozna, da ni potrebno dopolnjevanje dokaznega postopka ter da niso podani razlogi iz 62. člena ZP-1, s sodbo zahtevo kot neutemeljeno zavrne brez dopolnjevanja dokaznega postopka. Tako so brezpredmetne obdolženčeve pritožbene navedbe, da je podana bistvena kršitev določb postopka, ker pred izdajo sodbe ni bil zaslišan.
ZVCP-1 člen 29, 29/4, 234, 234/1, 29, 29/4, 234, 234/1.
prometna nesreča - varnostna razdalja
V opisu dejanja sodbe se obdolženemu očita, da je povzročil prometno nesrečo zaradi kršenja prometnega pravila o varnostni razdalji, v kateri je nastala gmotna škoda na tujem premoženju, in v kateri je bila oškodovanka lahko telesno poškodovana, zaradi česar bi bilo treba prekršek pravilno pravno označiti kot prekršek iz 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 in ne prekršek iz 4. odstavka 29. člena ZVCP-1.
izostanek z naroka - zaslišanje obdolženca - izdaja odločbe brez zaslišanja
Razlog, ki ga je obdolženi navedel v opravičilu ni opravičljiv razlog za preložitev naroka in ne izključuje njegove sposobnosti in zmožnosti, da bi se udeležil zaslišanja oziroma podal pisni zagovor. To pa tudi iz zdravniškega potrdila ne izhaja. S tem pa je podan prvi pogoj za izdajo odločbe o prekršku brez obdolženčevega zaslišanja, saj pravilno povabljeni obdolženi ni prišel k zaslišanju in izostanka ni opravičil. Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, je v domeni sodišča in v obravnavanem primeru sodišče ni preklicalo naroka ter določilo novega datuma.
ZOR člen 200, 200. URS člen 15, 34, 35, 15, 34, 35.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina
Za ugotovitev obstoja pravno priznane škode v smislu prisoje pravične denarne odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena in časti sta odločilna kriterija intenzivnost duševnih bolečin v razmerju do oškodovanca in njegove osebne prizadetosti ter trajanje duševnih bolečin, ki pa ni nujno trajne narave. Pravno odločilno ni dejstvo, da se kršitev ni manifestirala navzven in, da pri oškodovancu ni prišlo do posledic trajne narave.