izostanek z naroka - zaslišanje obdolženca - izdaja odločbe brez zaslišanja
Razlog, ki ga je obdolženi navedel v opravičilu ni opravičljiv razlog za preložitev naroka in ne izključuje njegove sposobnosti in zmožnosti, da bi se udeležil zaslišanja oziroma podal pisni zagovor. To pa tudi iz zdravniškega potrdila ne izhaja. S tem pa je podan prvi pogoj za izdajo odločbe o prekršku brez obdolženčevega zaslišanja, saj pravilno povabljeni obdolženi ni prišel k zaslišanju in izostanka ni opravičil. Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, je v domeni sodišča in v obravnavanem primeru sodišče ni preklicalo naroka ter določilo novega datuma.
Presoja o tem ali preizkus alkoholiziranosti z alkotestom preiskovanec lahko opravlja v skladu z navodili proizvajalca alkotesta ali pa tega zaradi zdravstvenih razlogov ne zmore, se namreč lahko opravi le ob samem postopku preizkusa alkoholiziranosti. Sam preiskovanec pa mora zdravstvene razloge za nezmožnost oprave preizkusa uveljavljati takoj ob preizkusu. V takem primeru lahko namreč policist odredi še strokovni pregled.
ZVCP-1 člen 29, 29/4, 234, 234/1, 29, 29/4, 234, 234/1.
prometna nesreča - varnostna razdalja
V opisu dejanja sodbe se obdolženemu očita, da je povzročil prometno nesrečo zaradi kršenja prometnega pravila o varnostni razdalji, v kateri je nastala gmotna škoda na tujem premoženju, in v kateri je bila oškodovanka lahko telesno poškodovana, zaradi česar bi bilo treba prekršek pravilno pravno označiti kot prekršek iz 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 in ne prekršek iz 4. odstavka 29. člena ZVCP-1.
Prvostopno sodišče je o pritožnikovem predlogu za odlog izvršbe odločalo že drugič, vendar tudi v ponovljenem postopku za pravilno uporabo navedenih zakonskih določil ni ugotavljalo vseh pravno relevantnih dejstev, saj iz izpodbijanega sklepa še vedno ni razvidno, kakšne so premoženjske in socialne razmere pritožnika, še zlasti ne, kolikšen je njegov mesečni osebni dohodek, ali prejema še morebitne druge prihodke, ali ima kaj premičnega in nepremičnega premoženja, kakšno je število družinskih članov njegovega gospodinjstva in ali ima preživninske obveznosti. Šele na podlagi teh ugotovitev je namreč možna presoja utemeljenosti naložitve plačila varščine tretjemu, ki predlaga odlog izvršbe oziroma njene višine, in ker te ugotovitve iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo, temveč se v njem prvostopno sodišče zgolj pavšalno (torej brez razlogov o odločilnih dejstvih) sklicuje na vpogled v pravdni spis, na navedbe tretjega v predlogu za odlog izvršbe in v pritožbi, sklepa sploh ni mogoče preizkusiti.
ZOR člen 200, 200. URS člen 15, 34, 35, 15, 34, 35.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina
Za ugotovitev obstoja pravno priznane škode v smislu prisoje pravične denarne odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena in časti sta odločilna kriterija intenzivnost duševnih bolečin v razmerju do oškodovanca in njegove osebne prizadetosti ter trajanje duševnih bolečin, ki pa ni nujno trajne narave. Pravno odločilno ni dejstvo, da se kršitev ni manifestirala navzven in, da pri oškodovancu ni prišlo do posledic trajne narave.
delodajalec - sprememba delodajalca - prenos podjetja - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi
O prenosu podjetja je vselej mogoče govoriti takrat, kadar pride do spremembe delodajalca, ki podjetje prevzame, le-to pa ohrani svojo identiteto, s čimer so mišljene iste ali podobne
dejavnosti, poleg tega pa so pomembne še naslednje okoliščine: tip obrata, prenos nepremičnin, premičnin in pravic, prevzem delavcev, prevzem strank.
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR med delavcem in delodajalcem - prevzemnikom ni predvidena sklenitev nove PZ. Pri prenosu podjetja oz. spremembi delodajalca delavec pri
delodajalcau - prevzemniku obdrži vse pravice, ki jih je imel pri delodajalcu - prenosniku, kar pomeni, da ostane v veljavi PZ, sklenjena z delodajalcem - prenosnikom. Prevzeti delavec obdrži
PZ, sklenjeno z delodajalem - prenosnikom ne le eno leto, ampak vse dotlej, dokler ta ni odpovedana ali spremenjena. Enoletni rok iz 2. odstavka 73. člena ZDR, v katerem je delodajalec -
prevzemnik delavcem dolžan zagotavljati enake pravice kot delodajalec - prenosnik, velja le za previce, ki jih je delavcu zagotavljala KP, ki je veljala za delodaljalca - prenosnika in za
ZOR člen 170, 170/1, 170, 170/1. ZNZ člen 54, 54. Navodilo o uporabi prisilnih sredstev člen 9, 9.
odškodninska odgovornost - odgovornost za ravnanje delavca - prekoračitev pooblastil
V dopustnem ravnanju policista ni zaslediti elementov protipravnosti, izostanek katere se kaže v tem, da je bilo ukrepanje policista v obravnavanem dogodku potrebno in zakonito, uporaba fizične sile pa v skladu s predpisi. Tako opisani razlogi, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe dajejo posredno že odgovor na temeljno vprašanje o tem, da tožniku prizadejana poškodba v opisanem dogodku ni v vzročni zvezi z morebitno prekoračitvijo policistovih pooblastil.
ZIZ člen 40, 40/1, 76, 133, 133/3, 40, 40/1, 76, 133, 133/3. ZPP člen 108, 108.
ustavitev izvršbe
Če upnik v roku ne sporoči podatka o dolžnikovem delodajalcu, tako da bi bilo izvršbo na plačo dejansko mogoče opraviti, sodišče izvršbo ustavi. To je bilo z izpodbijanim sklepom storjeno in čeprav je prvostopno sodišče izvršbo ustavilo šele po dveh letih od poziva upnici, njena pritožba sedaj nima prav, da bi jo sodišče pred izdajo sklepa moralo ponovno pozivati k predložitvi podatkov o dolžničinem delodajalcu, ker so se lahko v tem času okoliščine spremenile. Izvršilni postopek se namreč v konkretnem primeru ne vodi po uradni dolžnosti, temveč na predlog upnice, kar pomeni, da se vsa izvršilna dejanja opravljajo na njen predlog, upnica pa je sama dolžna skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku.
ZPP člen 17, 17/3, 32, 32/1, 32/2-1, 17, 17/3, 32, 32/1, 32/2-1. ZDSS-1 člen 5, 5.
stvarna pristojnost sodišča
Pristojnost delovnega sodišča za odločanje v odškodninskih zahtevkih delavcev zoper delodajalca oz. o odgovornosti delodajalca delavcu iz delovnega razmerja je (po dol. 1. in 2. odst. 5. čl. ZDSS-1) podana takrat, kadar je delavec takšen zahtevek uveljavljal zoper delodajalca oz. njegovega pravnega naslednika, če pa ga uveljavlja zoper zavarovalnico, je pristojnost delovnega sodišča podana le, če ima zavarovalnica položaj sospornika, torej če je tožnik hkrati z delodajalcem tožil tudi zavarovalnico.
ZVCP člen 117, 117/4, 117/4-c, 117, 117/4, 117/4-c.
pravica do obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - javnost sojenja - koncentracija alkohola v izdihanem zraku - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - atest alkotesta - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je javna listina - primernost izrečenih stranskih sankcij
Iz zapisnika o zaslišanju ni razvidno, da bi obdolženi tedaj imel kakršnekoli pripombe glede (ne)primernosti časa za pripravo obrambe oziroma, da v postopku ne bi imel ustreznih in zadostnih možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot pravnih vidikov zadeve oziroma predlaga dokaze v svojo korist ter se opredeli do rezultatov dokazovanja ter je zagovor podal.
Alkotest Dräger je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku, koncentracija alkohola v izdihanem zraku pa je v grobem proporcionalna koncentraciji alkohola v krvi, pri vrednotenju rezultata pa se upošteva tovarniško podani pogrešek in standardna deviacija, ki znašata pri izmerjenih vrednostih do 2 promilov +- 0,10 promila.
Elektronski alkotesti so indikatorji alkoholiziranosti in ne merilne naprave, zato zanje ni potrebno pridobiti atesta, čeprav morajo biti elektronski alkotesti kljub temu, da niso merilno sredstvo, redno testirani oziroma mora biti opravljen preizkus brezhibnosti njihovega delovanja.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, je javna listina in pomeni po 1. odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, kar je v odločbi Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 (Ur.l. RS št. 136/04) presodilo tudi Ustavno sodišče RS.
Ustna obravnava je v postopku o prekršku bolj izjema kot pravilo. V skladu s 154. členom ZP se ustna obravnava določi samo, če je to potrebno za boljšo razjasnitev stvari.
Primernost sankcij, predpisanih v ZVCP je Ustavno sodišče RS že presodilo v odločbi št U-I-313/98 z dne 12. 4. 2000 (Ur. L. RS št. 33/00) in ugotovilo, da daje vozniško dovoljenje pravico upravljati z nevarnim sredstvom in da ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo (44. točka obrazložitve).
Zagovor obdolženca je oseben dokaz, torej dokaz, ki mora biti izveden tako, da je zaslišana ali pa poda pisni zagovor tista oseba, ki je obdolžena prekrška. Zagovornik sicer lahko sestavi obdolžencu pisni zagovor, vendar pa ga ne more posredovati v njegovem imenu.