ZPP člen 17, 17/3, 32, 32/1, 32/2-1, 17, 17/3, 32, 32/1, 32/2-1. ZDSS-1 člen 5, 5.
stvarna pristojnost sodišča
Pristojnost delovnega sodišča za odločanje v odškodninskih zahtevkih delavcev zoper delodajalca oz. o odgovornosti delodajalca delavcu iz delovnega razmerja je (po dol. 1. in 2. odst. 5. čl. ZDSS-1) podana takrat, kadar je delavec takšen zahtevek uveljavljal zoper delodajalca oz. njegovega pravnega naslednika, če pa ga uveljavlja zoper zavarovalnico, je pristojnost delovnega sodišča podana le, če ima zavarovalnica položaj sospornika, torej če je tožnik hkrati z delodajalcem tožil tudi zavarovalnico.
ZOR člen 170, 170/1, 170, 170/1. ZNZ člen 54, 54. Navodilo o uporabi prisilnih sredstev člen 9, 9.
odškodninska odgovornost - odgovornost za ravnanje delavca - prekoračitev pooblastil
V dopustnem ravnanju policista ni zaslediti elementov protipravnosti, izostanek katere se kaže v tem, da je bilo ukrepanje policista v obravnavanem dogodku potrebno in zakonito, uporaba fizične sile pa v skladu s predpisi. Tako opisani razlogi, ki izhajajo iz izpodbijane sodbe dajejo posredno že odgovor na temeljno vprašanje o tem, da tožniku prizadejana poškodba v opisanem dogodku ni v vzročni zvezi z morebitno prekoračitvijo policistovih pooblastil.
odločanje sodišča - zavrnitev zahteve za sodno varstvo - razlogi za pritožbo - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev - bistvena kršitev določb postopka - nerazumljivi razlogi sodbe
Zoper sodbo o zavrnitvi zahteve za sodno varstvo pritožba iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljena. Pritožbeno sodišče lahko poseže v dejansko stanje samo na podlagi določbe 6. odstavka 163. člena ZP-1, ki se v pritožbenem postopku na podlagi 4. odstavka 66. člena ZP-1 neposredno uporablja, če nastane pri odločanju o pritožbi precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v sodbi, zaradi česar misli, da je bilo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno v obdolženčevo škodo.
Če sodišče prve stopnje spozna, da ni potrebno dopolnjevanje dokaznega postopka ter da niso podani razlogi iz 62. člena ZP-1, s sodbo zahtevo kot neutemeljeno zavrne brez dopolnjevanja dokaznega postopka. Tako so brezpredmetne obdolženčeve pritožbene navedbe, da je podana bistvena kršitev določb postopka, ker pred izdajo sodbe ni bil zaslišan.
Odgovornost delovne organizacije za ravnanje delavca je objektivna, vendar pa mora škodno dejanje pomeniti kršitev kakšne skrbnosti. Tako delovna organizacija ni odgovorna, če delavec opravi delo s skrbnostjo, ki jo mora organizacija nuditi kot profesionalec - to je skrbnost iz svoje poklicne dejavnosti, večja skrbnost, po pravilih stroke in po običajih - skrbnost dobrega strokovnjaka, po čl. 18/II ZOR, kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje. Zato je za odgovornost zavarovanca tožene stranke treba ugotoviti, kaj je dejavnost zavoda (poslovni predmet), ker bo šele nato mogoče odgovoriti na vprašanje, za kakšnega strokovnjaka gre. Iz dejavnosti zavarovanca tožene stranke namreč izhaja presoja, ali je ta ravnala profesionalno oz. tako, kot je bilo treba.
ZVCP člen 117, 117/4, 117/4-c, 117, 117/4, 117/4-c.
pravica do obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - javnost sojenja - koncentracija alkohola v izdihanem zraku - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - atest alkotesta - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je javna listina - primernost izrečenih stranskih sankcij
Iz zapisnika o zaslišanju ni razvidno, da bi obdolženi tedaj imel kakršnekoli pripombe glede (ne)primernosti časa za pripravo obrambe oziroma, da v postopku ne bi imel ustreznih in zadostnih možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot pravnih vidikov zadeve oziroma predlaga dokaze v svojo korist ter se opredeli do rezultatov dokazovanja ter je zagovor podal.
Alkotest Dräger je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku, koncentracija alkohola v izdihanem zraku pa je v grobem proporcionalna koncentraciji alkohola v krvi, pri vrednotenju rezultata pa se upošteva tovarniško podani pogrešek in standardna deviacija, ki znašata pri izmerjenih vrednostih do 2 promilov +- 0,10 promila.
Elektronski alkotesti so indikatorji alkoholiziranosti in ne merilne naprave, zato zanje ni potrebno pridobiti atesta, čeprav morajo biti elektronski alkotesti kljub temu, da niso merilno sredstvo, redno testirani oziroma mora biti opravljen preizkus brezhibnosti njihovega delovanja.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, je javna listina in pomeni po 1. odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, kar je v odločbi Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 (Ur.l. RS št. 136/04) presodilo tudi Ustavno sodišče RS.
Ustna obravnava je v postopku o prekršku bolj izjema kot pravilo. V skladu s 154. členom ZP se ustna obravnava določi samo, če je to potrebno za boljšo razjasnitev stvari.
Primernost sankcij, predpisanih v ZVCP je Ustavno sodišče RS že presodilo v odločbi št U-I-313/98 z dne 12. 4. 2000 (Ur. L. RS št. 33/00) in ugotovilo, da daje vozniško dovoljenje pravico upravljati z nevarnim sredstvom in da ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo (44. točka obrazložitve).
Presoja o tem ali preizkus alkoholiziranosti z alkotestom preiskovanec lahko opravlja v skladu z navodili proizvajalca alkotesta ali pa tega zaradi zdravstvenih razlogov ne zmore, se namreč lahko opravi le ob samem postopku preizkusa alkoholiziranosti. Sam preiskovanec pa mora zdravstvene razloge za nezmožnost oprave preizkusa uveljavljati takoj ob preizkusu. V takem primeru lahko namreč policist odredi še strokovni pregled.
Zagovor obdolženca je oseben dokaz, torej dokaz, ki mora biti izveden tako, da je zaslišana ali pa poda pisni zagovor tista oseba, ki je obdolžena prekrška. Zagovornik sicer lahko sestavi obdolžencu pisni zagovor, vendar pa ga ne more posredovati v njegovem imenu.
ZOR člen 200, 200. URS člen 15, 34, 35, 15, 34, 35.
nepremoženjska škoda - denarna odškodnina
Za ugotovitev obstoja pravno priznane škode v smislu prisoje pravične denarne odškodnine zaradi razžalitve dobrega imena in časti sta odločilna kriterija intenzivnost duševnih bolečin v razmerju do oškodovanca in njegove osebne prizadetosti ter trajanje duševnih bolečin, ki pa ni nujno trajne narave. Pravno odločilno ni dejstvo, da se kršitev ni manifestirala navzven in, da pri oškodovancu ni prišlo do posledic trajne narave.
delodajalec - sprememba delodajalca - prenos podjetja - sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi
O prenosu podjetja je vselej mogoče govoriti takrat, kadar pride do spremembe delodajalca, ki podjetje prevzame, le-to pa ohrani svojo identiteto, s čimer so mišljene iste ali podobne
dejavnosti, poleg tega pa so pomembne še naslednje okoliščine: tip obrata, prenos nepremičnin, premičnin in pravic, prevzem delavcev, prevzem strank.
V primeru spremembe delodajalca po 73. členu ZDR med delavcem in delodajalcem - prevzemnikom ni predvidena sklenitev nove PZ. Pri prenosu podjetja oz. spremembi delodajalca delavec pri
delodajalcau - prevzemniku obdrži vse pravice, ki jih je imel pri delodajalcu - prenosniku, kar pomeni, da ostane v veljavi PZ, sklenjena z delodajalcem - prenosnikom. Prevzeti delavec obdrži
PZ, sklenjeno z delodajalem - prenosnikom ne le eno leto, ampak vse dotlej, dokler ta ni odpovedana ali spremenjena. Enoletni rok iz 2. odstavka 73. člena ZDR, v katerem je delodajalec -
prevzemnik delavcem dolžan zagotavljati enake pravice kot delodajalec - prenosnik, velja le za previce, ki jih je delavcu zagotavljala KP, ki je veljala za delodaljalca - prenosnika in za
ZVCP-1 člen 26, 26/1, 234, 234/1, 26, 26/1, 234, 234/1.
prometna nesreča - materialna škoda na tujem premoženju - neznatna nevarnost
Kvalificirani prekršek po določbi 1. odstavka 234. člena ZVCP-1 je podan le v primeru, če udeleženec v cestnem prometu s prekrškom iz tega zakona ogrozi drugega udeleženca v cestnem prometu ali povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo (3. odstavek 134. člena ZVCP-1). Če obdolženi poškoduje le sebe in je nastala materialna škoda le na osebnem avtomobilu, katerega lastnik je obdolženčeva žena (solastništvo), ne povzroči pa škode na tujem premoženju ali pa je materialna škoda na tujem premoženju minimalna, se kaznuje le za temeljni prekršek po 1. odstavku 26. člena ZVCP-1.
ZIZ člen 40, 40/1, 76, 133, 133/3, 40, 40/1, 76, 133, 133/3. ZPP člen 108, 108.
ustavitev izvršbe
Če upnik v roku ne sporoči podatka o dolžnikovem delodajalcu, tako da bi bilo izvršbo na plačo dejansko mogoče opraviti, sodišče izvršbo ustavi. To je bilo z izpodbijanim sklepom storjeno in čeprav je prvostopno sodišče izvršbo ustavilo šele po dveh letih od poziva upnici, njena pritožba sedaj nima prav, da bi jo sodišče pred izdajo sklepa moralo ponovno pozivati k predložitvi podatkov o dolžničinem delodajalcu, ker so se lahko v tem času okoliščine spremenile. Izvršilni postopek se namreč v konkretnem primeru ne vodi po uradni dolžnosti, temveč na predlog upnice, kar pomeni, da se vsa izvršilna dejanja opravljajo na njen predlog, upnica pa je sama dolžna skrbeti za zavarovanje svojih pravic in interesov v tem postopku.
Prvostopno sodišče je o pritožnikovem predlogu za odlog izvršbe odločalo že drugič, vendar tudi v ponovljenem postopku za pravilno uporabo navedenih zakonskih določil ni ugotavljalo vseh pravno relevantnih dejstev, saj iz izpodbijanega sklepa še vedno ni razvidno, kakšne so premoženjske in socialne razmere pritožnika, še zlasti ne, kolikšen je njegov mesečni osebni dohodek, ali prejema še morebitne druge prihodke, ali ima kaj premičnega in nepremičnega premoženja, kakšno je število družinskih članov njegovega gospodinjstva in ali ima preživninske obveznosti. Šele na podlagi teh ugotovitev je namreč možna presoja utemeljenosti naložitve plačila varščine tretjemu, ki predlaga odlog izvršbe oziroma njene višine, in ker te ugotovitve iz izpodbijanega sklepa ne izhajajo, temveč se v njem prvostopno sodišče zgolj pavšalno (torej brez razlogov o odločilnih dejstvih) sklicuje na vpogled v pravdni spis, na navedbe tretjega v predlogu za odlog izvršbe in v pritožbi, sklepa sploh ni mogoče preizkusiti.