prenehanje veljavnosti - pogodba o zaposlitvi - vojak - razporeditev
Če kandidat za častnika vojaško strokovnega usposabljanja ne opravi uspešno, pogodba o zaposlitvi, sklenjena za 10 let, preneha veljati v roku 30 dni od datuma, določenega za zaključek usposabljanja, pri čemer razlogi za neuspeh (npr. zdravstveno stanje) niso relevantni. Takšen delavec ni upravičen do razporeditve na druga ustrezna dela v ministrstvu ali drugem državnem organu niti nima pravice do usposobitve za civilni poklic.
Tu ne gre za tak sklep o stroških kot ga ima v mislih taksna tarifa v 3.odst. tarifne št. 2 ZST. Sklep o stroških je le tak sklep o stroških, ki ni del druge odločbe sodišča, ki se nanaša na glavno stvar. Ker je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje umik predloga za izvršbo vzelo na znanje, izvršilni postopek ustavilo in obenem odmerilo izvršilne stroške upniku, upnik za tak sklep ni dolžan plačati sodne takse.
ZIZ člen 65, 65/3, 170, 170/2, 65, 65/3, 170, 170/2.
tožba na nedopustnost izvršbe - zaznamba izvršbe na nepremičnini
Tožeča stranka je s sklicevanjem na zemljiškoknjižni predlog z dne 6.3.2003 (točka III pripravljalne vloge z dne 18.4.2005) pritrdila trditvam tožene stranke v odgovoru na tožbo, da pred zaznambo izvršbe tožene stranke na spornih nepremičninah v letu 2002 tožeča stranka ni predlagala vknjižbe lastninske pravice na podlagi sklenjene pogodbe z dne 12.1.2001. Iz navedenega je očitno, da je tožena stranka na spornih nepremičninah pridobila poplačilno pravico v smislu 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) še preden je tožeča stranka predlagala vpis lastninske pravice na teh istih nepremičninah.
Ob takšnem dejanskem stanju pa je materialnopravno zmotno sklepanje sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka zgolj na podlagi izkazane "pričakovane lastninske pravice" izkazala pravico, ki preprečuje izvršbo tožene stranke na spornih nepremičninah.
ZFPPod člen 25, 25/2, 32, 32/2, 25, 25/2, 32, 32/2.
izbris iz sodnega registra
Dejstvo, da gospodarska družba neprekinjeno v obdobju 12. mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri agenciji, samo po sebi še ni dokaz da družba nima premoženja. Je pa to zakonska domneva dejanske narave, ki jo je sicer mogoče izpodbijati, vendar le z dokazovanjem, da družba ima premoženje.
Sodišče prve stopnje je povsem sprejemljivo tako v dejanskem kot pravnem pogledu obrazložilo, zakaj mora plačati stroške za vodo, elektriko in ogrevanje tožena stranka kot lastnik. Lastnik prostorov je namreč stranka Pogodbe o upravljanju, sklenjene s tožečo stranko. Prav tako je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da v konkretnem primeru ni uporaben zastaralni rok enega leta, ker ne gre za dobavo elektrike in vode za potrebe gospodinjstva, ampak za obračun dobavljene elektrike in vode med tožečo in toženo stranko, ki sta pravni osebi.
Sodišče lahko oprosti podjetnika posameznika le plačila sodnih taks, in sicer samo za vloge iz 1. odst. 105.a čl. ZPP in še to le, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Tožeča stranka ob zatrjevanju, da je bila med pravdnima strankama dogovorjena provizija v višini 4% od pričakovane realizacije posla, pri čemer se je le dejansko plačilo vezalo na dejansko opravljeni promet, ni ponudila niti ustreznih trditev, kaj šele dokazov v tej smeri, koliko naj bi sploh znašala pričakovana realizacija in koliko naj bi v zvezi s tem znašalo 4% provizije.
Kot pravilno navaja upnik, je sodišče prve stopnje najprej dne 06.05.2005 pod opr.št. In 2005/00049-3 izdalo sklep, s katerim je tako predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ta sklep pa je bil na pritožbo upnika s sklepom Višjega sodišča v Kopru z dne 29.09.2005 opr.št. II Cpg 102/2005-8 razveljavljen in zadeva vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek. Nato pa je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, s katerim je izvršbo zoper dolžnika dovolilo. Zato gredo upniku res stroški, povezani s pritožbo, vloženo dne 09.05.2005.
Tudi če je sodišče prve stopnje kljub ugovoru tožene stranke res upoštevalo fotokopije listin, ki jih je predložila tožeča stranka, je to le relativna kršitev postopka, ki pa po mnenju pritožbenega sodišča ni vplivala na zakonitost in pravilnost izdane sodbe, saj sicer tožena stranka ni uspela izkazati, da prevozi s strani tožeče stranke niso bili opravljeni in blago ne izročeno.
ZPPSL člen 81, 81. Odredba o merilih za določanje nagrad stečajnim upraviteljem, upraviteljem prisilne poravnave in likvidacijskim upraviteljem člen 3, 3/2, 6, 3, 3/2, 6.
nagrada stečajnega upravitelja
Kar se tiče samega obsega opravljenega dela, pritožbeno sodišče sicer poudarja, da je natančna opredelitev, koliko dela je bilo opravljenega in koliko ga je še ostalo do zaključka stečajnega postopka praktično nemogoča. Taka ocena lahko temelji le na objektivni ugotovitvi kaj vse je bilo v času, ko je bila stečajna upraviteljica pritožnica opravljeno in na dejstvih in predvidevanjih kaj vse bo do zaključka postopka še potrebno storiti.
ZPNP člen 529, 541, 541/1, 550, 1001, 529, 541, 541/1, 550, 1001. ZPP člen 155, 155/1, 286, 155, 155/1, 286.
dogovor o uporabi prava - odgovornost ladjarja - vidne napake stvari - grajanje napak - prevalitev dokaznega bremena - stroški, potrebni za pravdo
Če prejemnik tovora ne ugovarja pismeno zaradi poškodbe ali primanjkljaja tovora takoj ob prevzemu, se domneva, da mu je bil tovor izročen tako, kot je navedeno v nakladnici, dokler prejemnik ne dokaže nasprotno (1. odst. 541. čl. ZPNP).
Neugovarjanje napake prevzete stvari po 541. čl. ZPNP ne pomeni izgube pravic, ampak pomeni prevalitev dokaznega bremena, torej je na prejemniku tovora zato dokazno breme za trditve o tem, kdaj oz. kje je do napake oz. konkretno, do obarvanosti vina prišlo.
Presoja o tem ali preizkus alkoholiziranosti z alkotestom preiskovanec lahko opravlja v skladu z navodili proizvajalca alkotesta ali pa tega zaradi zdravstvenih razlogov ne zmore, se namreč lahko opravi le ob samem postopku preizkusa alkoholiziranosti. Sam preiskovanec pa mora zdravstvene razloge za nezmožnost oprave preizkusa uveljavljati takoj ob preizkusu. V takem primeru lahko namreč policist odredi še strokovni pregled.
Zagovor obdolženca je oseben dokaz, torej dokaz, ki mora biti izveden tako, da je zaslišana ali pa poda pisni zagovor tista oseba, ki je obdolžena prekrška. Zagovornik sicer lahko sestavi obdolžencu pisni zagovor, vendar pa ga ne more posredovati v njegovem imenu.
ZVCP člen 117, 117/4, 117/4-c, 117, 117/4, 117/4-c.
pravica do obrambe - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - javnost sojenja - koncentracija alkohola v izdihanem zraku - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - atest alkotesta - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom je javna listina - primernost izrečenih stranskih sankcij
Iz zapisnika o zaslišanju ni razvidno, da bi obdolženi tedaj imel kakršnekoli pripombe glede (ne)primernosti časa za pripravo obrambe oziroma, da v postopku ne bi imel ustreznih in zadostnih možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanskih kot pravnih vidikov zadeve oziroma predlaga dokaze v svojo korist ter se opredeli do rezultatov dokazovanja ter je zagovor podal.
Alkotest Dräger je naprava za kvantitativno merjenje alkohola v izdihanem zraku, koncentracija alkohola v izdihanem zraku pa je v grobem proporcionalna koncentraciji alkohola v krvi, pri vrednotenju rezultata pa se upošteva tovarniško podani pogrešek in standardna deviacija, ki znašata pri izmerjenih vrednostih do 2 promilov +- 0,10 promila.
Elektronski alkotesti so indikatorji alkoholiziranosti in ne merilne naprave, zato zanje ni potrebno pridobiti atesta, čeprav morajo biti elektronski alkotesti kljub temu, da niso merilno sredstvo, redno testirani oziroma mora biti opravljen preizkus brezhibnosti njihovega delovanja.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, ki je sestavljen v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku, je javna listina in pomeni po 1. odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, kar je v odločbi Up-621/03-21 z dne 2. 12. 2004 (Ur.l. RS št. 136/04) presodilo tudi Ustavno sodišče RS.
Ustna obravnava je v postopku o prekršku bolj izjema kot pravilo. V skladu s 154. členom ZP se ustna obravnava določi samo, če je to potrebno za boljšo razjasnitev stvari.
Primernost sankcij, predpisanih v ZVCP je Ustavno sodišče RS že presodilo v odločbi št U-I-313/98 z dne 12. 4. 2000 (Ur. L. RS št. 33/00) in ugotovilo, da daje vozniško dovoljenje pravico upravljati z nevarnim sredstvom in da ga pravno ni mogoče enačiti z izobrazbo (44. točka obrazložitve).