ZOR člen 160, 165, 166, 178, 277, 277/1, 303, 939, 939/1, 160, 165, 166, 178, 277, 277/1, 303, 939, 939/1.
odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroči drugemu njihov mladoletni otrok po dopolnjenem sedmem letu starosti - odgovornost premikajočih motornih vozil - zakonske zamudne obresti
Odgovornost staršev za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletni otrok, traja do polnoletnosti, ne glede na to, da je mladoletnik z dopolnjenimi 14. leti tudi sam odškodninsko odgovoren.
Po 4. točki 318. člena ZPP ni pogojev za izdajo zamudne sodbe le tedaj, ko so dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana, sodišče pa dokazov ne izvaja, saj, kot je bilo zgoraj navedeno, sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanja ni treba ugotavljati, temveč kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Kot primarno in prvo navedeno upnika uveljavljata nedenarno terjatev, glede na določilo 224. člena ZIZ v zvezi s 35. členom ZIZ pa je v takem primeru za odločitev o predlogu pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova.
poklicna bolezen - bodoča škoda - višina odškodnine - tek zamudnih obresti
Ima poklicno bolezen - plake parietalne plevre, zaradi katerih pa bolečin nima, niti zmanjšanja zmogljivosti in težkega dihanja, le kašelj, kar tožniku nedvomno povzroča določena neugodja.
Tožnici, na kateri je bilo dokazno breme dokazovanja nedopustnega ravnanja tožene stranke kot enega izmed elementov civilnega delikta, ni uspelo dokazati, da je zavarovanec tožene stranke ravnal v nasprotju s pravili, ki določajo ravnanje v cestnem prometu.
214. čl. ZOR določa, da kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka. Sodišče na prekoračitev tožbenega zahtevka pazi le na zahtevo stranke.
Pri ugotovitvenih tožbah je potrebno s procesnega kot tudi z materialnopravnega vidika dognati ali je na tožnikovi strani podana pravna korist od tega, da sodišče ugotovi obstoj ali neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja oz. če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe (2. odst. 181. čl. ZPP). Terja se torej interes, ki je pravno utemeljen oz. drugače povedano, tožnik mora izkazati, da bi z uspehom v takšni pravdi, odprl možnost, da v nadaljnjem sodnem ali kakšnem drugem postopku uveljavi kakšno svojo pravico ali korist, ki mu jo zagotavlja zakon; tega pa tožnik ni izkazal.
zahteva za izločitev sodnika - opravljanje nadaljnjih dejanj
Pritrditi je potrebno tožniku, da je na obravnavi 6.5.2004 res podal zahtevo za izločitev razpravljajočega sodnika in sicer zaradi okoliščin iz 6. tč. 70. čl. ZPP, to je, da so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranosti. V takšnem primeru pa sodnik lahko opravlja nadaljnja dejanja in z delom ni potrebno prenehati do odločitve o zahtevi, kar je izrecno določeno v 1. odst. 74. čl. ZPP. To pa jasno pomeni, da če je sodnik z delom nadaljeval, ni storil očitane bistvene kršitve določb postopka.
razdelitev skupnega premoženja - napotitev na pravdo - sporen obseg in delež
V situaciji, ko je nesporno, katero premoženje je skupno, je odločitev o napotitvi na pravdo glede ugotovitve deležev na tem premoženju pravilna. Pritožnik ima torej načeloma prav, da je mogoče govoriti o deležih šele ko je jasen obseg skupnega premoženja, vendar je napotitev na pravdo lahko (skupna) tako glede obsega skupnega premoženja kot glede deležev na njem, kot je odločilo sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi, ko je na pravdo napotilo obe nepravdni stranki, predlagatelja glede deleža na skupnem (nespornem) premoženju in (hkrati) nasprotno udeleženko glede obsega (spornega) skupnega premoženja.
Tožeča stranka je lastnica sporne nepremičnine, ki jo ima tožena stranka v posesti (kar med strankama niti ni bilo sporno) in katero tožena stranka zaseda brez pravnega naslova, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno ugodilo tožbenemu zahtevku na podlagi 92. člena Stvarnopravnega zakonika.
ZOR člen 156, 156. ZPP člen 191, 191/1, 191/2, 191, 191/1, 191/2.
nov tožnik - privoljenje tožene stranke - večja škodna nevarnost
Do konca glavne obravnave se ob pogojih iz 1. odst. 191. čl. ZPP lahko tožniku pridruži nov tožnik (2. odst. 191. čl. ZPP). Tožnica se je tožniku tako do konca glavne obravnave pridružila, in privoljenje toženca ni potrebno. Nov tožnik (tožnica) je vložila svoj tožbeni predlog, le pravdo je morala sprejeti v tistem stanju, v katerem je bila, ko je vstopila vanjo.
Pojem večje škodne nevarnosti je pravni standard, nevarnost škode mora biti konkretna oziroma že nastaja.
Ker vročitev tožbe na naslovu iz tožbe in tudi ne na sporočenem naslovu stalnega prebivališča ni uspela, se je utemeljeno postavilo vprašanje popolnosti tožbe.
ZZZDR člen 106, 106/5, 106/7, 106, 106/5, 106/7. ZPP člen 409, 409/3, 411, 411/3, 409, 409/3, 411, 411/3.
pravica do stikov - aktivna legitimacija
Predlog za izdajo začasne odredbe za odvzem pravice do stikov. Tako kot ml. otrok nima možnosti, da bi se pravno relevantno dogovarjal s staršema o stikih, to je obsegu in načinu stikov z njima oz. enim od njiju, tudi nima take možnosti, ko gre za odvzem oz. omejitev stikov.
ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 394, 394-10, 395, 395/2.
obnova postopka - nov dokaz
Kupoprodajno pogodbo je našel takrat, ko je doma pregledoval spise, zatrjeval je, da je na pogodbo pozabil. Ne gre za dokaz, ki ga stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v rednem postopku.
Če so dogovorjene večje obresti od dovoljenih, velja največja mera dovoljenih obresti. To velja tudi v primeru, ko dolžnik s plačilom pogodbenih obresti privolili v nedopustnost, kot je obravnavani primer.
izvedensko delo - strokovna institucija - več izvedencev
Po določbi 3. odst. 245. čl. ZPP se izvedensko delo sme zaupati tudi strokovni instituciji, kot je to storilo sodišče prve stopnje in sicer, da izmed svojih izvedencev določi strokovnjaka, ki bo odgovoril na posamezna strokovna vprašanja. To pa ne pomeni, da bo strokovna institucija določila samo enega izvedenca, odvisno namreč je, ali gre za zapletenost zadeve in od vprašanj, na katere je potrebno odgovoriti. Pooblastilo zato je že v določbi 1. odst. 245. čl. ZPP. Praviloma izvedensko delo opravlja en izvedenec, če pa sodišče presodi, da je izvedensko delo zapleteno, lahko določi tudi dva ali več izvedencev. Enako torej velja tudi za strokovno institucijo
222. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ) določa, da lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.
Zahtevek glede neveljavnosti (ničnosti) pogodbe je treba namreč uveljaviti proti vsem pogodbenim strankam. Odločitev o ničnosti postane namreč pravnomočna. Z učinkom pravnomočnosti pa ni mogoče odločiti o ničnosti pogodbe samo zoper eno pogodbeno stranko, zoper drugo pogodbeno stranko pa ne. Odločitev je lahko samo enotna za obe stranki, kar pomeni, da gre za nujno in enotno sosporništvo
Listine, izračuna ostanka dolga kupnine za stanovanje, ni mogoče šteti za pisno pogodbo o prenosu lastninske pravice na nepremičnini, kot jo zahteva 50. člen Obligacijskega zakonika.