• Najdi
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>
  • 21.
    VSK sodba I Cpg 245/2005
    23.2.2006
    obligacijsko pravo
    VSK02279
    ZOR člen 376, 376/1, 387, 939, 939/1, 376, 376/1, 387, 939, 939/1.
    subrogacija - zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja
    Ni sicer pravilno stališče sodišča prve stopnje, da je v predmetnem primeru šlo za regresni zahtevek tožeče stranke zoper toženo stranko na podlagi zavarovalne pogodbe in da je zato za presojo, ali ji je potekel zastaralni rok, treba uporabiti določilo 3. odst. 380. čl. ZOR. Ne gre za regresni zahtevek tožeče stranke kot zavarovalnice zoper toženo stranko na podlagi zavarovalne pogodbe, ampak gre za terjatev tožeče stranke, ki jo je ta pridobila s subrogacijo v skladu s 1. odst. 939. čl. ZOR. To pa pomeni, da gre tudi na strani tožeče stranke za odškodninski zahtevek, pri katerem je tožeča stranka vstopila v vse pravice zavarovanca, tako da tudi zastaranje teče od dne, ko bi smel uveljaviti tak zahtevek zoper toženo stranko sam zavarovanec.

     
  • 22.
    VSK sklep I Cpg 251/2005
    23.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01598
    ZPP člen 105a, 105a/1, 105a, 105a/1.
    napoved pritožbe - plačilo sodne takse
    Ne drži sicer navedba tožene stranke v pritožbi, da ni napovedi pritožbe v postopkih, kakršen je predmeten, saj se po določilu 3. odst. 29. čl. Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) za izpraznitveni nalog glede poslovnega prostora smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog. Vendar pa se v primerih, ko gre za izdajo plačilnega naloga v sporih, ki niso tudi spori majhne vrednosti, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS št. U-I 75/05 z dne 22.9.2005 v takih sporih ne uporablja določilo 1. odst. 105.a čl. ZPP, ker je s to odločbo razveljavljeno, kolikor določa, da je treba vlogi, ki vsebuje napoved pritožbe, v postopkih za izdajo plačilnega naloga v gospodarskih sporih priložiti dokazilo o plačilu takse.

     
  • 23.
    VDS sodba in sklep Pdp 1419/2005
    23.2.2006
    delovno pravo
    VDS03767
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 100, 88, 88/1, 88/1-1, 100.
    odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - kriteriji za določitev presežnih delavcev
    Ker so delavci kljub temu, da so jim bile pogodbe o zaposlitvi odpovedane, še naprej opravljali svoje delo na istih delovnih mestih v drugi družbi, ki je opravljala delo za prvega delodajalca, ni dokazan ekonomski razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

    Ker so pri toženi stranki vsi delavci postali presežni delavci (razen tistih, ki po ZDR uživajo posebno varstvo pred odpovedjo), tožena stranka ni bila dolžna uporabiti kriterijev za določitev presežnih delavcev, saj se ti uporabljajo takrat, ko je potrebno določiti, kateri delavci bodo ohranili zaposlitev in kateri ne.

     
  • 24.
    VSK sklep II Cpg 209/2005
    23.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01861
    ZIZ člen 178, 178/1, 178, 178/1.
    vrednost nepremičnine
    Odločitev sodišča prve stopnje, sprejeta na podlagi 1. odst.

    178. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), o ugotovitvi

    tržne vrednosti nepremičnin, upnik uveljavlja, da je

    ocenjena vrednost nepremičnin previsoka, pri tem pa niti ne

    pove, za koliko je previsoka. Glede na to so njegove

    pritožbene trditve v navedeni smeri zgolj pavšalne in

    nekonkretizirane.

     
  • 25.
    VSK sklep I Cpg 86/2005
    23.2.2006
    sodne takse
    VSK02301
    ZST člen 14, 14.
    pravni interes za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks
    Glede na določilo 14. člena ZST se lahko oprostitev plačila sodnih taks nanaša le na vloge in dejanja, za katera je taksna obveznost nastala ob vložitvi predloga za oprostitev oz. po vložitvi takega predloga, nikakor pa ne za taksne obveznosti, ki so nastale pred vložitvijo takega predloga.

     
  • 26.
    VDS sodba Psp 463/2004
    23.2.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VDS03734
    ZZZPB člen 17, 17a, 18, 17, 17a, 18. ZOR člen 172, 279, 172, 279.
    plačilo zamudnih obresti - zavarovanje za primer brezposelnosti
    Denarno nadomestilo med brezposelnostjo je po 17.a in 18. čl.

    ZZZPB mesečna, torej občasna dajatev, ki se zavarovancu

    zagotavlja zaradi zagotovitve njegove socialne varnosti. Ker

    ZZZPB nima posebnih določb o zamudnih obrestih od zapadlih, pa

    neplačanih zneskov denarnega nadomestila, je potrebno za presojo

    tožbenega zahtevka uporabiti 3. odst. 279. člena ZOR, po katerem

    od občasnih zapadlih denarnih terjatev tečejo zamudne obresti od

    dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Ker

    je tožnik plačilo zakonskih zamudnih obresti od posameznih

    zneskov nadomestila zahteval s tožbo, vloženo po izplačilu

    celotnega zneska nadomestila, ni upravičen do zakonskih zamudnih

    obresti od zapadlosti posameznega mesečnega zneska. Odškodninski

    zahtevek mora tožnik utemeljiti po posameznih elementih

    odškodninske odgovornosti in ga ni ga mogoče enačiti z zakonskimi

    zamudnimi obrestmi kot objektivno posledico zamude.

    Zaradi ugovora zastaranja bi tožnik moral navedbe o povzročeni

    škodi konkretizirati in izkazati, kateri organ oz. katero časovno

    in vsebinsko opredeljeno ravnanje tožene stranke RS, Ministrstva

    za delo, družino in socialne zadeve mu je v smislu 172. čl. ZOR

    povzročilo škodo. Samo trajanje postopka, v kolikor niso izkazana

    konkretna krivdna ravnanja, neutemeljeno zavlačevanje in

    odlaganje odločitve, ne more biti podlaga za uveljavitev

    odškodninskega zahtevka zoper Republiko Slovenijo oz. njen organ.

     
  • 27.
    VSK sodba in sklep I Cpg 100/2005
    23.2.2006
    obligacijsko pravo - civilno procesno pravo
    VSK02590
    ZOR člen 484, 484/2, 613, 613/1, 614, 614/1, 620, 641, 484, 484/2, 613, 613/1, 614, 614/1, 620, 641. ZPP člen 70, 216, 247, 70, 216, 247.
    pogodba o delu - gradbena pogodba - napake izvršenega posla - pregled izvršenega posla - pravočasnost obvestila prevzemniku naročila - določitev odškodnine po prostem preudarku - izločitev izvedenca
    Po določilu 1. odst. 614. čl. ZOR je naročnik dolžan pregledati izvršeno delo, brž ko je to po normalnem teku stvari mogoče in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti prevzemnika naročila. Jasno je, da mora pred tem izvršeno delo prevzemnik naročniku izročiti (1. odst. 613. čl. ZOR). V obravnavanem primeru pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da pravdni stranki nista sestavili zapisnika o sprejemu in izročitvi del. Ker torej do izročitve izvršenega dela ni prišlo, ni mogoče ugotavljati pravočasnosti reklamacije opravljenih del od trenutka izročitve oz. prevzema dela.

     
  • 28.
    VDS sodba Pdp 391/2005
    23.2.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03485
    ZDR člen 52, 52/1, 52/1-2, 52, 52/1, 52/1-2.
    delovno razmerje - določen čas
    V primeru sklenitve PZ za določen čas po 2. alinei 1. odstavka

    52. člena ZDR zaradi nadomeščanja začasno odsotnega delavca je

    potrebno navesti, katerega konkretnega delavca se nadomešča, saj

    delavcu, ki je sklenil PZ za določen čas zaradi nadomeščanja

    začasno odsotnega delavca, PZ preneha, ko se delavec, ki ga je

    nadomeščal, vrne nazaj na delo. Ker v PZ ni bilo navedeno,

    katerega konkretnega delavca se nadomešča, ampak je bilo

    predvideno nadomeščanje večih delavcev za čas koriščenja

    njihovega letnega dopusta ali morebitnega bolniškega staleža, je

    PZ, sklenjena za določen čas iz razloga nadomeščanja začasno

    odsotnega delavaca, nezakonita.

     
  • 29.
    VSK sklep II Cpg 204/2005
    23.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNI REGISTER
    VSK01864
    ZSReg člen 7, 7/1, 7/2, 7, 7/1, 7/2.
    poprava predloga za izvršbo - sodni register
    Sodni register je javna knjiga, vanj vpisani podatki so

    javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali

    zahtevati, naj se mu izda overjen izpisek iz sodnega

    registra (1. in 2. odst. 7. čl. Zakona o sodnem registru,

    ZSReg, Ur.l.RS št. 13/94 s sprem.). In tako kot je upnik ob

    sestavi pritožbe ugotovil, kako pravilno glasi spremenjena

    firma dolžnika, bi lahko to ugotovil že takoj po prejemu

    poziva sodišča z dne 6.7.2005 za popravo predloga za

    izvršbo.

     
  • 30.
    VSK sklep I Cpg 193/2005
    23.2.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSK01862
    ZPP člen 189, 189.
    stečajni postopek
    Ker je bil postopek izbrisa po ZFPPod po ugotovitvah sodišča

    prve stopnje začet že 27.12.2004, torej predno je dolžnik v

    predmetni zadevi vložil predlog za začetek stečajnega

    postopka (vložen 16.6.2005), je sodišče prve stopnje

    pravilno zavrglo kasneje vloženi predlog za začetek

    stečajnega postopka.

     
  • 31.
    VSK sklep I Cpg 252/2005
    23.2.2006
    PRAVO DRUŽB
    VSK01597
    ZFPPod člen 25, 25/1-2, 25/2, 34, 34/4-3, 25, 25/1-2, 25/2, 34, 34/4-3.
    izbris iz sodnega registra - izpodbijanje
    V predmetnem primeru je tekel zoper subjekt vpisa postopek za izbris družbe iz sodnega registra, ker družba že 12 mesecev ni opravljala izplačil preko računa pri organizaciji, ki za gospodarsko družbo opravlja posle plačilnega prometa, to je iz razloga po 2. tč. 1. odst. v zvezi z 2. odst. 25. čl. ZFPPod. Po 3. tč. 4. odst. 34. čl. ZFPPod ima zoper tak sklep pravico pritožbe tudi upnik gospodarske družbe, vendar bi moral s pritožbo izpodbijati domnevo o tem, da subjekt vpisa nima premoženja. Trditve upnika, da mu je dolžnik dolžan 448.110,14 SIT s pp in je glede tega zneska upnik vložil izvršilni predlog zoper dolžnika pri Okrajnem sodišču v Kopru, pa ne pomenijo zatrjevanja, da dolžnik ima premoženje.

     
  • 32.
    VSK sklep II Cpg 203/2005
    23.2.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK01863
    ZIZ člen 43, 43/2, 43, 43/2.
    ustavitev postopka - ugovor - umik
    Upnik je predlog za izvršbo umaknil za tri delna plačila,

    ravno za zneske, za katere je dolžnik v ugovoru zoper sklep

    o izvršbi izpodbijal upnikovo terjatev do njega. In četudi

    je bil dolžnikov ugovor vložen pred delnim umikom predloga

    za izvršbo, bi sodišče prve stopnje glede na določilo 2.

    odst. 43. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) moralo,

    pravno dosledno, najprej ustaviti postopek v delu, v katerem

    je bil predlog za izvršbo umaknjen, zatem pa glede istih

    zneskov zavreči ugovor dolžnika zaradi odpadlega pravnega

    interesa.

     
  • 33.
    VDS sodba Pdp 1185/2004
    23.2.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03471
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved - sprememba dejavnosti
    Ker se je večinski lastnik tožene stranke odločil, da se bodo

    dela komercialnih zastopnikov opravljala v okviru večinskega

    lastnika, je delo tožnika pri toženi stranki na tem delovnem

    mestu postalo nepotrebno. Podana redna odpoved PZ iz poslovnega

    razloga je zakonita, saj je bila pravilno podana s strani tožene

    stranke in ne s strani večinskega lastnika tožene stranke.

     
  • 34.
    VSK sklep I Cpg 118/2005
    23.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSK01865
    ZPP člen 116, 116/1, 116, 116/1. OZ člen 6, 6/2, 6, 6/2.
    vrnitev v prejšnje stanje - skrbnost dobrega strokovnjaka
    Pooblaščenec tožeče stranke, ki je odvetnik, ni ravnal s

    potrebno profesionalno skrbnostjo, torej s skrbnostjo

    dobrega strokovnjaka (2. odst. 6. čl. Obligacijskega

    zakonika, OZ). Ta mu je nalagala, da bi se, vedoč za možnost

    izdaje sodbe na podlagi odpovedi v gospodarskem sporu majhne

    vrednosti, v posledici nepristopa na glavno obravnavo,

    neposredno oz. tik pred časom predvidenega naroka, premaknil

    v neposredno bližino vrat dvorane št. 135 (ne pa da se je

    zadrževal v oddaljenosti približno 10 m vstran), kar bi mu

    omogočalo zaznavo oklica naroka. Ker pa tega ni storil, v

    konkretni zadevi ni podan upravičen vzrok za izostanek z

    naroka, zaradi katerega bi bilo mogoče dovoliti vrnitev v

    prejšnje stanje (1. odst. 116. čl. ZPP).

     
  • 35.
    VDS sklep Pdp 218/2006
    23.2.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03473
    ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1.
    prenehanje delovnega razmerja - začasna odredba - nedenarna terjatev - vrnitev na delo
    7. odst. 88. člena ZObr-C, ki velja za delavce, ki že poklicno

    opravljajo vojaško službo oz. civilne osebe v vojski, določa, da

    tem delavcem v primeru, če so obsojeni zaradi kaznivega dejanja

    oz. na kazen iz 5. alinee 3. odst. 88. člena, preneha delovno

    razmerje z dnem vročitve ugotovitvenega sklepa o prenehanju

    delovnega razmerja na podlagi pravnomočne sodbe. Prav ta določba

    predstavlja v obravnavanem primeru pravno podlago za izdajo

    sklepa o prenehanju delovnega razmerja tožniku. Določba ne velja

    za nazaj, saj šele od njene uveljavitve daje podlago za

    prenehanje delovnega razmerja takim delavcem, ki so bili obsojeni

    zaradi kaznivega dejanja oz. na kazen iz 5. alinee 3. odst. 88.

    člena ZObr-C. Iz navedene določbe tudi izhaja, da je bistven

    datum pravnomočne obsodbe zaradi kaznivega dejanja, ki se

    preganja po uradni dolžnosti in ne datum storitve kaznivega

    dejanja. Ker je datum pravnomočne sodbe v konkretni zadevi

    nastopil že po uveljavitvi ZObr-C, ne gre za retroaktivno uporabo

    zakona. Ker terjatev, to je zahtevek za razveljavitev sklepa o

    PDR, ni verjetno izkazana, niso podani pogoji za izdajo začasne

    odredbe, s katero tožnik predlaga takojšnjo vrnitev na delo k

    toženi stranki.

     
  • 36.
    VSK sklep I Cpg 81/2005
    23.2.2006
    civilno procesno pravo
    VSK02323
    ZPP člen 497, 497/3, 497, 497/3.
    plačilo sodne takse za pritožbo - opomin - sodni rok - podaljšljivost roka
    Ker je pogoj za izvedbo nadaljnjega pritožbenega postopka plačilo sodne takse za pritožbo, to plačilo pa je bilo v konkretnem primeru tudi opravljeno, čeprav ne v roku 15-ih dni po izdaji sklepa z dne 20.12.2004, vsekakor pa prej, preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep, ravnanje sodišča prve stopnje ni bilo pravilno. Rok, ki ga je sodišče toženi stranki naložilo s sklepom z dne 20.12.2004 je sodni rok, to pa pomeni tudi, da je podaljšljiv in ker ga je očitno sodišče samo podaljšalo s tem, da je toženo stranko z nalogom - opominom ponovno pozvalo na plačilo (pravilne) takse za napoved pritožbe, evidentno niso bile podane predpostavke za izdajo izpodbijanega sklepa.

     
  • 37.
    VSL sklep I Cpg 1139/2005
    22.2.2006
    statusno pravo
    VSL07233
    ZGD člen 284, 284/1, 284/3, 286, 286/1, 284, 284/1, 284/3, 286, 286/1.
    sodno pooblastilo - predlog - dnevni red - skupščina d.o.o.
    Materialnopravno zmotno je pritožbeno stališče, da je delničarja

    mogoče pooblastiti za sklic skupščine, čeprav je le ta že sklicana,

    ker tega zakon ne prepoveduje. Manjšinskim delničarjem je

    uveljavljanje članskih pravic iz delnice, ki jih uresničujejo z

    udeležbo in odločanjem na skupščini družbe, omogočeno z institutoma

    uveljavljanja sklica skupščine pri upravi družbe (1. odstavek 284.

    člena ZGD), v primeru nekizpolnitve navedene zahteve za sklic pa z

    možnostjo sodne pooblastitve delničarja za sklic skupščine (3.

    odstavek 284. člena ZGD) in z institutom predlaganja dopolnitve

    dnevnega reda skupščine upravi v primeru, če je skupščina že sklicana

    (1. odstavek 286. člena ZGD). Slednja možnost je predvidena prav v

    izogib "dvojnemu" sklicu skupščine družbe, saj je namen dosežen že z

    dopolnitvijo dnevnega reda skupščine.

    Določitev in objava dnevnega reda ob sklicu skupščine je obligatorna

    (1. odstavek 286. člena ZGD). Določilo 1. odstavka 286. člena ZGD, po

    katerem mora delničar ob zahtevi za sklic skupščine navesti tudi

    namen in razloge zanj, je zato treba presojati v povezavi s 1.

    odstavkom 286. člena ZGD o obvezni določitvi dnevnega reda skupščine.

    Zato navedba namena in razlogov za sklic skupščine nujno vključuje

    tudi obveznost delničarja, ki sklic zahteva, da določi tudi dnevni

    red skupščine, v primeru, ko zahteva sodno pooblastitev za sklic

    skupščine (primerjaj še dr. Bojan Zabel - Razmerje med večinskimi in

    manjšinskimi delničarji v delniški družbi, Podjetje in delo 5-6/1995,

    str. 619). Materialnopravno zmotno je zato pritožbeno stališče, da

    ZGD od predlagajočega delničarja za sklic skupščine ne zahteva tudi

    opredelitve dnevnega reda skupščine. Opredelitev dnevnega reda je

    namreč odločilna za presojo sodišča, ali je predlog za sodno

    pooblastitev delničarja za sklic skupščine utemeljen.

     
  • 38.
    VSL sodba II Cp 5607/2005
    22.2.2006
    civilno procesno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL51719
     
    izročitev - tujina
    Prvi člen Konvencije o civilnem postopku, z dne 1. marec 1954 določa,

    temeljno pravilo o načinu vročanja v tujini in sicer po diplomatski

    poti. Vendar pa je v 2. odstavku 6. člena navedene konvencije

    določena izjema od tega pravila, ki dopušča vročanje neposredno po

    pošti, če temu ne nasprotuje država, na območju katere je bila

    vročitev opravljena, pri čemer tudi morebitno nasprotovanje države v

    tem primeru nima pravnega učinka, če je mogoče pisanje vročiti

    naslovniku brez prisile. V konkretnem primeru odločbi makedonskih

    sodišč, s katerim je bilo zavrnjeno priznanje sodb naših sodišč, ne

    moreta predstavljati dejanji nasprotovanja navedbam vročanja,

    opravljenem v prej končanem pravdnem postopku, ki je tekel pred

    slovenskim sodiščem.

     
  • 39.
    VSL sklep II Cp 5647/2005
    22.2.2006
    obligacijsko pravo - stvarno pravo
    VSL51737
    ZTLR člen 20, 20. ZOR člen 26, 28, 73, 26, 28, 73.
    soglasje strank - pisna pogodba
    Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejanskih okoliščin pritožbeno

    sodišče ne dvomi o tem, da so se pogodbene stranke zedinile o

    bistvenih sestavinah kupne pogodbe, saj so določile predmet in ceno,

    svojo voljo za sklenitev pogodbe so izrazile izrecno, saj je bila

    njihova volja skleniti pogodbo zapisana celo v pisni obliki.

    Nenazadnje niti tožena stranka v tem postopku ni zanikala, da pogodba

    ne bi bila sklenjena, ker med pogodbenimi strankami ne bi bilo

    soglasja volj.

    Oblike oziroma načina izjave volje za sklenitev pogodbe pa ne smemo

    zamenjati z obliko pogodbe same.

    Temeljno pravilo glede zagotovitve pisnosti nekega pravnega posla,

    kadar je ta predpisana, je, da jo morajo podpisati vse stranke, ki se

    z njo zavezujejo (1. odst. 72. člena ZOR). Vendar pa je zahtevi po

    pisnosti pogodbe zadoščeno tudi, če vsaka stranka podpiše tisti izvod

    listine, ki je namenjen drugi stranki (3. odst. 72. člena ZOR) ali

    celo, če stranki izmenjata pismi ali se sporazumeta po teleprinterju

    ali po kakšnem drugem sredstvu, ki omogoča, da se zanesljivo ugotovi,

    kaj je vsebina izjave in kdo jo daje (4. odst. 72. člena ZOR). Za

    pisno obliko kupne pogodbe torej ni nujno, da so podpisi vseh

    pogodbenih strank na eni listini, pač pa so lahko na dveh ali celo

    več listinah.

     
  • 40.
    VSL sklep I Cp 4719/2005
    22.2.2006
    DEDNO PRAVO
    VSL51236
    ZD člen 82, 82/3, 136, 82, 82/3, 136.
    dedna izjava - pogoj
    Dedna izjava ne more biti podana pogojno, z rokom ali bremenom.

    Takšna izjava, dana pod pogojem, je veljavna, ker se šteje, kot da

    pogoja ni.

     
  • <<
  • <
  • 2
  • od 12
  • >
  • >>