davčna izvršba - izpodbijanje izvršilnega naslova - dopustni ugovoi
Ugovore, ki se nanašajo na sam izvršilni naslov, bi morala tožeča stranka uveljavljati v postopku izdaje plačilnega naloga, ki predstavlja izvršilni naslov v obravnavanem primeru.
ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-1, 68/1-5. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - pridržanje - prenehanje razlogov za pridržanje
Iz podatkov, pridobljenih v ponovnem postopku, sledi, da je bil tožnik dne 27. 5. 2016 pripeljan iz Centra za tujce v Postojni v Azilni dom v Ljubljano ter nastanjen na oddelek za samske moške. Tožena stranka je v sporočilu sodišču navedla še, da tožniku v Azilnem domu gibanje ni omejeno in da se je ukrep omejitve gibanja prenehal izvajati. Da se nahaja v Azilnem domu v Ljubljani in da mu gibanje oziroma prostost od 27. 5. in torej že več kot en mesec, ni več omejena, je potrdil tudi tožnik v svoji izpovedbi na naroku. To pa po presoji sodišča pomeni, da opisane okoliščine, (sedaj) znane v ponovljenem postopku, zlasti ukrepanje tožene stranke, iz katerega je mogoče zaključiti, da ne vidi razloga za tožnikovo pridržanje, ter tožnikovo zadržanje, pretehtajo okoliščine, iz katerih je bil ukrep izrečen ter da znatna nevarnost, da bi tožnik pobegnil in na ta način onemogočil izvedbo postopka predaje v skladu z Uredbo (EU) št. 604/2013, ne obstoji.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da za Republiko Hrvaško, ki je sprejela odgovornost za obravnavo tožnikove prošnje, ni podana utemeljena domneva, da obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko povzročile nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah in da je zato za obravnavo tožnikove prošnje odgovorna Republika Hrvaška.
Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožnik vstopil v Slovenijo iz Republike Hrvaške dne 20. 2. 2016 z vlakom, kar se sklada z njegovo izjavo ob podaji prošnje za mednarodno zaščito. Tožnik je torej nedvomno prečkal mejo Republike Hrvaške v februarju 2016. Zato v času poslane zahteve za sprejem Republiki Hrvaški, dne 21. 3. 2016, 12 mesečni rok od njegove nezakonitega vstopa v Republiko Hrvaško še ni potekel.
Sodišče zavrača kot utemeljene tožbene navedbe, da je tožnik zakonito prešel hrvaško mejo, ker je bil ob vstopu pospremljen s strani srbskih državnih organov in nato predan hrvaškim državnim organom, vse pod kontrolo na točno določenem mestu. Splošno znano dejstvo je, da je bil migracijski vlak na „migracijski balkanski poti“ vzpostavljen zaradi obvladovanja migracijske krize, zlasti zaradi ureditve namestitvenih razmer in zagotovitve osnovne oskrbe migrantov. Drži, da so določeni tujci tekom migracijskega toka vstopili v države zakonito, vendar ne v obravnavanem primeru.
Če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo v zadevi, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja tako ne bi bila več mogoča, četudi bi v upravnem sporu uspel.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Vzrok za zamudo roka za vložitev pritožbe pri samem odločanju o zakonitosti sklepa o zavrženju pritožbe ni relevanten. Kot je pravilno pojasnila že tožena stranka, bi lahko tožeča stranka navedene okoliščine uveljavljala v okviru zahteve za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa bi jo morala vložiti hkrati s pritožbo zoper odločbo o odmeri dohodnine. Ker tega ni storila, sedaj v tožbi teh okoliščin ne more več uspešno uveljavljati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bilo z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ki jo je želel tožnik izpodbijati, materialno pravo pravilno ugotovljeno in da v postopku izdaje akta ni bilo kršitev pravil postopka in je tožena stranka pravilno ocenila, da le-ta temelji na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v njeni obrazložitvi, postopek s tožbo v upravnem sporu nima verjetnega izgleda za uspeh.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - kmet mejaš - izbira prodajalca
Upoštevaje jezikovno razlago 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ, je za presojo statusa predkupnih upravičencev ključno ugotoviti, ali zemljišči mejita. Da sporni zemljišči mejita (da se torej njune parcelne meje v delu neposredno stikajo), izhaja iz ortofoto posnetkov v upravnem spisu. Sprejemnika ponudbe pa sta v upravnem postopku na skicah, ki sta jih priložila, tudi jasno označila dostop do zemljišča.
V primeru, kakršen je obravnavani, ko so vsi sprejemniki ponudbe po kriterijih za določitev predkupnega upravičenca iz prvega in drugega odstavka 23. člena ZKZ izenačeni in je torej namen instituta predkupne pravice dosežen (in ne gre za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, ki je stvarno premoženje države), pa je odločitev o tem, kateremu od sprejemnikov ponudbe bodo prodana kmetijska zemljišča, v celoti odvisna od volje prodajalca (3. točka drugega odstavka 23. člena ZKZ). Ta lahko med predkupnimi upravičenci izbere kateregakoli, ki mu želi prodati kmetijska zemljišča. Nagib, ki ga je vodil pri izbiri kupca, pa za samo odobritev pravnega posla ni pravno pomemben.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Po presoji sodišča v skladu z 9. alinejo prvega odstavka 26. člena ZBPP v zvezi s petim odstavkom 26. člena ZBPP, tožena stranka ni imela dejanske in pravne podlage za odobritev BPP tožniku. Ker se pri presoji za dodelitev BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, tudi po presoji sodišča tožnikova prošnja ne izpolnjuje vsebinskega pogoja po 24. členu ZBPP za dodelitev BPP.
Zoper tožnika je obstajal veljavni izvršilni naslov, tožnik pa pred vložitvijo predloga za začetek postopka izvršbe svoje obveznosti ni poravnal. Zato predlagatelju izvršbe ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem povzročil nastale stroške postopka. Prav tako dejstvo, da je bil kasneje postopek izvršbe ustavljen zaradi umika predlagatelja, ker izvršba ni bila uspešna, ne pomeni, da je predlagatelj neupravičeno predlagal izvršbo. Uvedba izvršbe namreč ni odvisna od dejanskih možnosti za poplačilo obveznosti.
V ZUP je predvidena možnost oprostitve stroškov postopka (člen 122). Na podlagi navedene določbe lahko organ, ki vodi postopek, oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ta ne more plačati brez škode za nujno preživljanje same sebe in svoje družine.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izpodbijanje izvršilnega naslova
V postopku davčne izvršbe sodišče presoja le, ali so bili za uvedbo izvršbe izpolnjeni pogoji, ki jih določa ZDavP-2, ter ali ima sklep o izvršbi sestavine določene v 151. členu navedenega zakona.
Po presoji sodišča mora biti v vsakem primeru, brez izjem, ocena sodniške službe podana za vsak posamezni kriterij iz 1. odstavka 29. člena ZSS, prav tako pa tudi kot celota in sicer tako, da mora predstavljati celovito oceno. Po presoji sodišča iz obrazložitve ocen PSVS niti PSVSRS ni razvidna presoja glede zakonskih kriterijev iz 7., 8. in 9. točke 1. odstavka 29. člena ZSS, česar pa tožena stranka ni ugotovila, ampak je v izpodbijani odločbi (vsaj) preuranjeno zaključila, da se je „PSVS v oceni opredelil prav do vseh kriterijev“. Zato so v povezavi s kriteriji iz 1. do 9. točke 1. odstavka 29. člena ZSS pristojni organi nepravilno uporabili materialno pravo in je ostalo posledično nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. Po presoji sodišča ni dopustno, da bi bila ocena iz 1. točke prvega odstavka 32. člena ZSS izdelana samo na podlagi negativne ugotovitve o posameznem izmed kriterijev iz 1. odstavka 29. člena ZSS, ne da bi to pristojni organi upoštevali v korelaciji s preostalimi zakonskimi kriteriji. Poleg same vsebine določbe 1. odstavka 29. člena ZSS takšna razlaga ocene sodniške službe izhaja tudi iz narave ocenjevanja sodniškega dela. Zato mora biti ocena sodniške službe celovita in mora skladno z 2. odstavkom 29. člena ZSS vsebovati obrazložitev glede izpolnjevanja vseh kriterijev iz prvega odstavka 29. člena ZSS.
ZUSZJ člen 2, 10. Pravilnik o disciplinski odgovornosti tolmačev člen 14.
slovenski znakovni jezik - tolmač - disciplinski postopek - izguba zaupanja - odvzem pravice opravljanja poklica
Tožeča stranka je izpolnila in vnovčila vavčerje uporabnika za delo, ki ga ni opravila oziroma za delo, ki ga je že zaračunala v okviru storitve po prvem odstavku 10. člena ZUSZJ. Opisano ravnanje ima za posledico izgubo zaupanja v nadaljnje delo tožeče stranke in tudi sicer škoduje ugledu tolmačev, saj odvrača gluhe osebe od koriščenja njihovih uslug zaradi strahu pred nepoštenim ravnanjem. Vse to pa so tudi po presoji sodišča okoliščine, ki pomenijo hujšo kršitev dolžnosti pri opravljanju poklica
Tožnica v izvršilnem postopku stroškov izvedenke ni priglasila. S svojim ravnanjem je tako preprečila nastop subrogacije v korist države. To pa pomeni, da je s tem sama postala zavezanka za vračilo stroškov brezplačne pravne pomoči, in sicer do celotne višine izplačanih sredstev.
referendum - pobuda za razpis referenduma - referendumsko vprašanje - ljudska iniciativa - nejasna vloga
Glede na vsebino tožnikove pobude in tej priloženih obrazcev s podpisi volivcev, bi se pobuda lahko nanašala tudi na institut ljudske iniciative v smislu 48. člena ZLS, ne le na referendum; očitno pa je tudi, da vprašanje, ki naj bi bilo predmet referenduma, ni jasno izraženo, kot to zahteva zakon. Da je vprašanje in sploh vsebina pobude, ki jo je obravnaval župan, nejasna, nenazadnje potrjuje tudi sama toženka, že v obrazložitvi izpodbijanega akta in nato v upravnem sporu. Zato bi moral župan, preden je izdal izpodbijani akt, s pobudnikom razčistiti, uresničitev katere oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini se uveljavlja s pobudo ter ga pozvati, da v primeru referenduma jasno in skladno z zakonom in občinskim statutom opredeli vprašanje, o katerem naj bi se odločalo. Če gre (tudi) za ljudsko iniciativo, pa da natančno opredeli, izdaja ali razveljavitev katere odločitve iz pristojnosti katerega občinskega organa se zahteva.
vodno dovoljenje - neposredna raba vode - prenehanje koncesijske pogodbe po zakonu - veljavnost vodnega dovoljenja
Prenehanje odločbe o podelitvi koncesije in koncesijske pogodbe ni odvisno od volje koncesionarja ali koncendenta, ampak gre za zakonsko ureditev, kot izhaja iz prvega odstavka 25. člena ZV-1B. Glede na to, da mora ministrstvo v skladu z drugim odstavkom 25. člena ZV-1B nadomestiti koncesijo z vodnim dovoljenjem najpozneje v 6 letih od uveljavitve tega zakona (11. 8. 2012), sodišče kot pravilno šteje tudi odločitev iz 5. in 6. točke izreka izpodbijane odločbe. V kolikor je namreč treba koncesije nadomestiti najpozneje v 6 letih, to pomeni, da po poteku tega obdobja, to se pravi po 11. 8. 2018, koncesijskih aktov ni več dovoljeno uporabljati, zato se s tem datumom raba vode lahko nadaljuje samo na podlagi izdanih vodnih dovoljenj.
odločanje organa druge stopnje o pritožbi - obnova postopka - predlog za obnovo postopka - začasni sklep za zavarovanje izpolnitve obveznosti - predloga stranke - pravna kvalifikacija predloga
Določba drugega odstavka 272. člena ZUP ni mogla predstavljati pravne podlage za odločanje o predlogu tožnikov, da organ pravnim naslednikom upravičenke kot lastnikom začasno, do pravnomočne odločitve v obnovljenem postopku, prepove razpolaganje z denacionaliziranimi nepremičninami. Vendar pa bi drugostopenjski organ moral presoditi, da gre pri predlogu tožnikov po vsebini za predlog za izdajo sklepa za zavarovanje izpolnitve obveznosti po 304. členu ZUP, čeprav ga tožnika pravno nista kvalificirala.
ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja, v primeru izrečenih glob in stroškov postopka za prekrške, se v tem postopku ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške (kakor tudi stroški postopka-povprečnina) izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog plačila mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - kilometrina - potrebni stroški postopka - izrek odločbe - račun
Izrek izpodbijane odločbe, s katerim je tožena stranka odvetniku priznala stroške zastopanja v višini 545,38 EUR, ni skladen z 213. členom ZUP, ker ni oblikovan tako, da bi jasno vseboval tudi zavrnilni del.
Toženka je odločitev o dodelitvi odvetnika v zadevi Pd 123/2015 sprejela ob znanih podatkih o sedežu odvetniške pisarne in krajevne pristojnosti sodišča in odvetnikovega zastopanja ni omejila samo na določna opravila. Ob upoštevanju tega podatka, da je torej odločila o dodelitvi BPP toženka, je po mnenju sodišča treba šteti, da je organ za BPP v tovrstnih primerih naročnik storitve, ki mu mora dodeljeni odvetnik na podlagi 16. člena OT (stranki oziroma naročniku) izstaviti specificiran račun za opravljeno odvetniško storitev, posebnost tega mandatnega razmerja pa bo vplivala tudi na odločitev o priglašenih stroških.
ZDT-1 člen 118, 120, 121, 121/1. ZUP člen 63, 66, 67.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - predlog ministra - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - zavrženje vloge
Dokončni predlog, ki ga je podal minister, ni vloga v smislu prvega odstavka 63. člena ZUP, glede katere bi posledično veljale določbe 66. in 67. člena ZUP, ker ne gre pri njegovem oblikovanju za „samostojno“ uporabo tega zakona v drugih javnopravnih stvareh (4. člen ZUP), kot to razlaga tožena stranka. Oba predloga oziroma sporni dokončni predlog ministra je namreč samo procesni del (procesna predpostavka) celotnega postopka imenovanja vodje okrožnega državnega tožilstva. Minister ni stranka v postopku in se postopek imenovanja ne začne na njegovo zahtevo oziroma predlog, ker je razpisni postopek natančno določen v 118. členu ZDT-1. Tožena stranka tako ni imela pravne podlage, da je iz procesnih razlogov na podlagi 67. člena ZUP dokončni predlog ministra, zaradi zahtevane njegove nedopolnitve, zavrgla.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Izvršilno sodišče je v skladu s sedmim odstavkom 189. člena ZIZ in 25. členom ZKZ najugodnejšega ponudnika pravilno napotilo, da pridobi odločbo o odobritvi pravnega posla.
Na podlagi 1. točke prvega odstavka 46. člena ZDDV-1 v zvezi s prvim odstavkom 79. člena PZDDV-1 bi moral tožnik za uspešno uveljavljanje oprostitve plačila DDV z računom in prevozno listino dokazati, da je bilo sporno blago dejansko odposlano ali odpeljano iz Republike Slovenije v drugo državo članico.