upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški upravne izvršbe - zavezanec za plačilo stroškov
Tožena stranka je v izpodbijanem sklepu obstoj in višino posameznih stroškovnih postavk ustrezno obrazložila in utemeljila z računom, zapisnikom, gradbenim dnevnikom in pogodbo, sklenjeno s pooblaščenim izvajalcem. Sodišče ugotavlja, da je organ v sklepu navedel mehanizacijo in opremo, ki je bila predvidena za nemoten potek izvršbe in število delavcev, potrebnih za opravo le-te. Za vsak stroj in opremo je navedel količino porabljenih ur in vrednost posamezne ure. Organ je stroške, tako glede samega obstoja, kot tudi glede višine posameznih stroškovnih postavk, ustrezno obrazložil, taka obrazložitev pa sodišču dopušča oceno, da je organ ustrezno ugotovil dejanske stroške izvršbe, o katerih je nato izdal izpodbijani sklep.
komunalni prispevek - davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova - zamudne obresti - obračun zamudnih obresti
Ker izvršilnega naslova s pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi ni dopustno izpodbijati (peti odstavek 157. člena ZDavP-2), davčni organ ugovore, ki se neposredno, oziroma z opisovanjem dogodkov v času pred izdajo izvršilnega naslova, posredno nanašajo na izvršilni naslov, na tej podlagi utemeljeno zavrne kot nedopustne. Sklep o davčni izvršbi se presoja ob upoštevanju dejanskega stanja v času njegove izdaje in ga tudi ni mogoče izpodbijati z razlogi, ki po 155. členu ZDavP-2 narekujejo ustavitev izvršbe.
Obračun zamudnih obresti ni izvršilni naslov, dolžnik pa ga, drugače od izvršilnega naslova, s pritožbo ne more izpodbijati. Ugovori, ki se nanašajo na navedeni obračun, so po navedenem dopustni, njihova utemeljenost pa se v pritožbenem postopku presoja glede na njihovo vsebino, po potrebi tudi ob udeležbi nasprotne stranke – predlagatelja izvršbe. Sodišče ugotavlja, da v pritožbenem postopku ni bil opravljen preizkus skladnosti obračunanih zamudnih obresti z izvršilnim naslovom oziroma njihove utemeljenosti v izvršilnem naslovu.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - izvršilni postopek - vložitev kazenske ovadbe - čezmejni spor
Tožnik se v pripravljalni vlogi sklicuje na določbe 52. a do 52. n člena ZBPP, ki določajo upravičence do brezplačne pravne pomoči, pogoje za njeno dodelitev, obseg dodelitve ter postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči v čezmejnih sporih, vendar pa na podlagi teh odločb ni mogoče odločati o njegovi prošnji. V tožnikovi zadevi gre sicer za izvršilno zadevo, vendar pa bi, kolikor bi sprožil sodni postopek v drugi državi članici Evropske unije, lahko zaprosil le za brezplačno pravno pomoč v zvezi s pošiljanjem prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči tujemu organu in to po postopku, ki ga določajo določbe od 52. g do 52. l člena ZBPP, kar pa za tožnikovo prošnjo ne velja.
Vložitev ovadbe je predkazenski in ne sodni postopek. Ker se brezplačna pravna pomoč dodeli le za sodne postopke, to pomeni, da tožnikova prošnja v tej fazi postopka ni upravičena, lahko pa bo, kot je pravilno ugotovila tožena stranka, ponovno, kot oškodovanec, zaprosil za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kolikor bo do uvedbe kazenskega postopka prišlo.
Za izpodbijano odločitev je bistveno, da je poslovni delež in s tem predmet zavarovanja v lasti tožnika. V tem pogledu pa iz spisov sledi, da je tožnik poslovni delež (99%) družbe odsvojil s pogodbo, sklenjeno 26. 11. 2014 in torej pred uveljavitvijo spremembe ZGD-1 (8. 8. 2015), s katero je kot pogoj za odsvojitev deleža v družbi poleg notarskega zapisa sklenjene pogodbe, ki je bil v konkretnem primeru opravljen, predpisan tudi vpis spremembe lastništva poslovnega deleža v pristojni register. Enako pravno in dejansko stanje je obstajalo tudi še ob izdaji izpodbijanega sklepa (7. 4. 2015). Pritožbeni razlog, s katerim je tožnik uveljavljal, da ni več lastnik poslovnega deleža, pa ni (bil) neupošteven, saj je obstajal že v času odločanja na prvi stopnji in ga v postopku izdaje sklepa, ki je tekel uradoma in brez udeležbe tožnika, tožnik upravičeno ni mogel navesti.
telekomunikacije - nevtralnost interneta - načelo nevtralnosti interneta - omejevanje internetnega prometa - zaščita konkurence v korist uporabnikov - regulativno načelo - ničelno tarifiranje
Toženka je določbi tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1 razlagala (in uporabila) nepravilno. Sodišče meni, da ni podlage za razlago tretjega odstavka v pomenu, da prepoveduje tudi ekonomsko omejevanje internetnega prometa, v smislu različnega obračunavanja.
Opredelitev nevtralnosti interneta v 37. točki 3. člena ZEKom-1 je lahko vodilo pri razlagi določb 203. člena ZEKom-1.
Ni zanesljive opore za razlago načela nevtralnosti interneta v pomenu, kot ga razlaga toženka, da (ob tem ko to pomeni enakovredno obravnavo internetnega prometa, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije) se nanaša na enakovredno obravnavo internetnega prometa tudi v vrednostnem smislu oziroma v smislu enakega cenovnega obračunavanja. To pomeni, da načelo nevtralnosti interneta tudi ne more v takem smislu vplivati na vsebinsko opredelitev uporabljenih določb tretjega in petega odstavka 203. člena ZEKom-1, ki obsegata prepoved kršitev načela nevtralnosti interneta.
Tožena stranka ni pojasnila, zakaj ni priznala stroškov, ki jih je tožnik priglasil v vlogi z dne 12. 1. 2011, torej v času trajanja postopka. S to vlogo je tožnik zahteval, da se mu povrnejo stroški sestave vloge v višini 200 točk, pisarniški stroški v višini 2 % ter DDV. Sodišče zato meni, da je v tem obsegu tožena stranka kršila določbe postopka, in sicer določbo prvega odstavka 214. člena ZUP. Obrazložitve odločitve tožene stranke glede tožnikove vloge z dne 12. 1. 2011 dejansko ni, prav tako tudi ne obrazložitve glede zahtevanih zamudnih obresti in je torej mogoče zgolj sklepati, da teh stroškov tožena stranka ni priznala.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 18, 18/1, 18/1-b. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Sistemske pomanjkljivosti so objektivno dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov. Dublinska uredba temelji na domnevi, da imajo vse države članice vzpostavljene minimalne standarde na področju mednarodne zaščite in da se zato vse te države štejejo kot varne izvorne države, čeprav je takšno domnevo mogoče izpodbijati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 12, 12/2, 12/4.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici eu - izdan vizum - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - trditveno in dokazno breme - republika italija
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Italiji podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu bremenu ni zadostil s trditvami na osebnem razgovoru, ki jih je podal ob navzočnosti svojega pooblaščenca, ki je ustrezno kvalificiran svetovalec za begunce. Prav tako svojemu delu dokaznega bremena ni zadostil s tem, ko je v tožbi navajal sklepne predloge in odločbe drugih evropskih sodišč. Če bi bilo stanje v Republiki Italiji res tako nevzdržno, kot želi tožnik prikazati v tožbi, pa sodišče meni, da bi tožnik to omenil že v upravnem postopku na osebnem razgovoru oziroma bi vsaj na vprašanje uradne osebe „Prosim pojasnite ali bi z vami v Italiji nečloveško ali ponižujoče ravnali, če bi tam zaprosili za mednarodno zaščito“ ali na vprašanje „Ali ste imeli med vašim bivanjem v Italiji kakšne slabe izkušnje glede bojazni, ki jih omenjate ali glede odnosa italijanskih oblasti“ odgovoril z navajanjem razlogov, ki bi kazali na nevzdržno stanje.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošenj za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 16, 18, 18/1, 18/1-b. ZUS-1 člen 52.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - družinski član - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - Republika Hrvaška - tožbena novota
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja prisotnosti drugih družinskih članov v drugih državah članicah, pri tem, da se skladno z 16. členom Dublinske uredbe III upoštevajo družinske vezi „prosilca in odvisnega otroka/.../“, ki so obstajale že v državi izvora ter, da je prosilec zmožen nuditi pomoč vzdrževani osebi in da zadevne osebe pisno izrazijo to željo. Obstoj osebnih vezi med tožnikoma in njegovim sinom (ter tudi otrokovo mamo) zaznamuje nižja stopnja povezanosti, ki je objektivno pogojena s tem, da je tožnik pretežni del otrokovega življenja bil v partnerski zvezi s partnerjem, ki ni v sorodu z njegovim otrokom ter da mladoletni otrok že vrsto leti živi v Franciji in z njim nima tako rednih stikov, kot to zatrjuje v tožbi, saj se je namreč zmotil o otrokovemu rojstnem dnevu ter te napake ni pojasnil.
Tožnik ni dokazal, da bi bil v Republiki Hrvaški deležen slabega pravnega zastopanja, ker ni imel možnosti vložiti pritožbe zoper zavrnilno odločbo o mednarodni zaščiti, saj iz odgovora pristojnega organa Republike Hrvaške izhaja, da o tožnikovi prošnji za mednarodno zaščito še ni bilo pravnomočno odločeno, ker je bila pritožba vložena dne 4. 1. 2016. Tožnik niti ne zatrjuje, da bi katerikoli evropski organ obravnaval azilni sistem v Republiki Hrvaški kot kritičen. Sistemske pomanjkljivosti so predvsem objektivno dejstvo, ugotovljivo z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Iz listine je razvidno, da je bil prosilec v zaporu zaradi storitve kaznivega dejanja in zato njegove navedbe glede zapora ni mogoče povezovati s postopkom prosilca za mednarodno zaščito oz. z obravnavanim postopkom, ki je predaja prosilca odgovorni državi članici po Dublinski uredbi III.
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Hrvaški podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu delu tega bremena ni zadostil s trditvami na osebnem razgovoru dne 22. 6. 2016.
Tožnik v konkretnem primeru za izdajo začasne odredbe, katere trajanje veže na pravnomočnost, nima (več) pravnega interesa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti
Izpodbijana odločba temelji na pavšalni ugotovitvi, da je vlaganje zahteve za varstvo zakonitosti z uveljavljanjem kršitev kazenskega zakona, navedenih v dopisu z dne 18. 6. 2016, nerazumno in očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. Pri tem toženka v obrazložitvi za takšno oceno ne navede nobenih konkretnih razlogov, ki bi se nanašali na tožnika, pač pa zgolj povzame tek postopka, citira zakonska določila in povzame vsebino tožnikove vloge. Tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ne vsebuje razlogov, pomembnih za odločitev, zaradi česar se je ne da preizkusiti, je zato utemeljen, kar je bistvena kršitev pravil postopka.
ZON člen 1, 2, 5, 7, 12, 26, 81. Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah člen 7, 7a, 8. Pravilnik o odvzemu osebkov vrst rjavega medveda (Ursos arctos) in volka (Canis lupus) iz narave člen 2.
varstvo živali - ohranjanje biotske raznovrstnosti - zavarovane živalske vrste - volk - odvzem iz okolja - predpogoji za uveljavljanje izjem
V obravnavnem primeru za gre izjemo od splošne prepovedi namernega ubitja volkov na celotnem naravnem območju razširjenosti vrste volk, zato jo je treba razlagati ozko, upoštevati pa je treba tudi načelo previdnosti, ki je temeljno načelo evropske okoljske politike in pomeni, da v primeru dvoma prevlada korist varstva okolja pred drugimi interesi.
Osnutek Pravilnika o spremembah povzema strokovno mnenje ZGS, iz katerega izhaja, da je podlaga za predlagan odstrel volkov 6. alineja 7. člena Uredbe. Iz razlogov, navedenih v osnutku Pravilnika o spremembah izhaja, da trije predpisani predpogoji pred sprejemom izpodbijanega dela Pravilnika v obravnavanem primeru niso izkazani.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Tožniku je bila nudena BPP v obliki treh ur pravnega svetovanja po odvetniku v zvezi z različnimi pravdnimi postopki, ki jih je tožnik sprožil. Tožniku je bila BPP nudena iz razloga, da se preizkusi uspešnost konkretnih zadev v zvezi s katerimi tožnik prosi za BPP. Iz poročila odvetnika izhaja, da tožnik v zadevah za katere prosi za BPP glede na dejansko stanje, subjektivne in objektivne okoliščine v navedenih zadevah nima možnosti za uspeh.
Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnikoma zaradi izgradnje kanalizacijskega omrežja v Občini Brezovica omogočena priključitev nanj, čemur tožnika ne ugovarjata. Glede na nesporno ugotovitev, da je z izgradnjo kanalizacijskega omrežja tožnikoma omogočeno, da se nanj priključita, je odmera komunalnega prispevka tožnikoma na zakonu utemeljena. Da bi bil prispevek nepravilno odmerjen, tožnika ne navajata.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2, 13, 13/1. ZUS-1 člen 32, 32/2.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici EU - sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev - varna izvorna država - načelo nevračanja - Republika Hrvaška - začasna odredba
Tožnik nosi primarno trditveno in dokazno breme glede dokazovanja, da bi bil s predajo Republiki Hrvaški podvržen nehumanemu ali poniževalnemu ravnanju oziroma kršitvi človekovih pravic, vendar svojemu delu tega bremena ni zadostil s trditvami na osebnem razgovoru dne 9. 6. 2016, ki jih je podal ob navzočnosti svojega pooblaščenca, ki je ustrezno kvalificiran svetovalec za begunce.
Če bi bil izpodbijani sklep izvršen še pred pravnomočno odločitvijo v zadevi, bi to pomenilo, da vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja ne bi bila več mogoča, ker se tožnikova zadeva ne bi mogla reševati v Republiki Sloveniji, ker se tu ne bi več nahajal. Vzpostavitev prejšnjega pravnega razmerja tako ne bi bila več mogoča, četudi bi v upravnem sporu uspel.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - molk organa - molk organa prve in druge stopnje
Po podatkih upravnega spisa je prvostopenjski organ predmetno zahtevo z dne 5. 8. 2015 za posredovanje informacij o prijavah in vpogled v spis prejel 7. 8. 2015, pritožbo zaradi molka, ker ni odločil o tej zahtevi, pa 12. 10. 2015, torej po preteku zakonskega roka za odločitev. Drugostopenjski organ po pritožbi v zadevi (tudi) ni odločil v dveh mesecih in tudi na ponovno pritožbo ter zahtevo za odločitev v nadaljnjih sedmih dneh ne. To pomeni, da so procesne predpostavke za tožbo zaradi molka organa izkazane.
Ali ima stranski udeleženec pravno korist, da se gradnja ne dovoli, je odvisno od ugotovitve, ali je posamezna norma namenjena tudi zaščiti njegovega zasebnega interesa. Če naj se to ugotovi, pa mora stranski udeleženec podati ustrezno trditveno in dokazno podlago. Povedano drugače, glede na okoliščine konkretnega primera mora obrazložiti, v čem določena pravna norma poleg javnega ščiti tudi njegov konkretni zasebni interes. Tožnik navedb v tem smislu v upravnem sporu ni podal. Nasprotno, iz vsebine njegove tožbe izhaja, da jo vlaga zaradi varovanja javne koristi. Niti po prejemu odgovora investitorjev, ki sta izrecno opozorila na ta vidik, tožnik ni obrazložil, kateri svoj konkretni pravno varovani zasebni interes varuje s tožbo v upravnem sporu. Že iz tega razloga z njo ne more uspeti.
osebni podatki - obdelava osebnih podatkov - zahteva za prenehanje obdelave osebnih podatkov - pravna podlaga - zasebni sektor - videonadzor
Obdelave osebnih podatkov, torej situacije, ki jo ureja ZVOP-1, še ne predstavlja zgolj namestitev in uporaba video kamer, temveč šele sistematično shranjevanje slikovnih posnetkov oseb s teh kamer.
Za uporabo tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1 mora biti prevlada zakonitih interesov zasebnega sektorja nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, očitna, torej spoznavna na prvi pogled, brez podrobnega oziroma poglobljenega tehtanja.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - legalizacija objekta - pravica graditi - dostopna pot - odmiki
Legalizacija objekta v smislu gradbenih predpisov ne pomeni drugega kot izdajo gradbenega dovoljenja pod enakimi pogoji, ki jih predpisi določajo za gradnjo šele načrtovanega objekta, ne glede na to, da že stoji in da so nekateri deli zgrajeni legalno, veljajo vse določbe, ki so predpisane za nove objekte, torej tudi pogoj skladnosti projekta s prostorskim aktom ter pogoj izkazanosti pravice graditi tudi glede dostopne poti, ne glede na to, da ta dejansko že obstaja.
Upravnosodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da je neglede na kategorizacijo z odlokom, brez ustreznega postopka pridobitve zemljišča za javno pot, kot ga predvideva zakon, zemljišče še vedno v zasebni lasti in ima lastnik v zvezi z njim še vedno vsa lastninska upravičenja.
DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - goljufija
Ni potrebno, da bi bila tožniku predhodno ugotovljena kazenska odgovornost, da bi se mu lahko očitala nedobrovernost pri uveljavljanju odbitka vstopnega DDV.