izreden preizkus pravnomočne sodbe - branje zapisnika priče na glavni obravnavi brez soglasja stranki - kršitev pravic obrambe na glavni obravnavi
Ker obramba na glavni obravnavi ni soglašala s prečitanjem zapisnika o zaslišanju priče, bi ga senat smel prečitati le, če bi bili izpolnjeni pogoji po 1. odstavku 333. člena ZKP, torej če priče ne bi bilo mogoče najti.
Okoliščina, da zaslišane osebe ni na naslovu, ki ga je imelo sodišče, še ne pomeni, da je tudi ni mogoče najti.
zahteva za varstvo zakonitosti - imisije - vznemirjanje lastninske pravice - odstranitev dreves - nastanek znatne škode
Pritožbeno sodišče je pravilno presodilo, da smreke tožencev ne otežujejo uporabe zemljišča tožnikov čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremične ter glede na krajevne razmere običajna in ne povzročajo znatnejše škode. Bistveno je, da sta se tožnika odločila za sadjarstvo in vinogradništvo v neustreznem okolju, ki spada v travniško-gozdno krajino, izpad prihodka v letnem znesku 13.320 SIT (55,58 EUR) pa v nobenem primeru ne predstavlja znatnejše škode.
Odstranitev dreves predstavlja nesorazmeren poseg v (so)lastninsko pravico tožencev, ob upoštevanju ugotovljenih prikrajšanj obeh tožnikov.
S sklepom revizijsko sodišče nižjima sodiščema ni naložilo odprave kakšnih konkretnih pravdnih dejanj, ampak je zadevo vrnilo sodišču prve stopnje zato, da bi se vsa sporna vprašanja v postopku pred sodiščem prve stopnje ponovno obravnavala. To pa je bilo v ponovljenem postopku storjeno. Tudi tožena stranka v reviziji ni konkretno navedla, katera procesnopravna vprašanja naj bi, kljub napotkom revizijskega sodišča, ostala neobravnavana. Vkolikor pa je revizija mnenja, da bi morali nižji sodišči sprejeti mnenje revizijskega sodišča, da uporaba določbe 395. člena ZOR morda ni izključena pa je potrebno pojasniti, da gre v primeru 395. člena ZOR za določbo materialnega prava. Na materialnopravno presojo revizijskega sodišča pa nižji sodišči nista bili vezani. Nesprejemanje materialnopravnih nadziranj revizijskega sodišča s strani nižjih sodišč zato ne pomeni kršitve določbe 1. odstavka 377. člena ZPP, kot to v reviziji zmotno meni tožena stranka.
Zakon o deviznem poslovanju Republike Slovenije je sprostil možnost zakonitega razpolaganja s tujimi valutami in je uzakonil kot dovoljeno valutno klavzulo (5. člen zakona). S tem so se razmere bistveno spremenile glede na stanje v času veljavnosti zakona o deviznem poslovanju SFRJ. Po zdaj veljavni ureditvi je valutna klavzula dovoljena. Izpolnitve obveznosti sicer ni mogoče sodno uveljavljati v tuji valuti, ker to prepoveduje 71. člen zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I), ni pa več nobene ovire za utemeljenost zahtevka na plačilo v domačem denarju po tečaju na dan plačila. Ovira za tak zahtevek bi bila prepoved valutne klavzule. Te pa, kot je že povedano, glede na določbo 5. člena zakona o deviznem poslovanju zdaj ni več. Zato tudi ni več razlogov, da bi se določba 395. člena ZOR še uporabljala pri odločanju o tolarskem zahtevku na izpolnitev obveznosti pri kateri je bila dogovorjena valutna klavzula.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - kršitev zakona
Z zahtevo za sodno varstvo ni moč uveljavljati zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Dejstvo, da je kaznovani prejel odločbo organa 2. stopnje kasneje, kot je bilo odločeno na seji senata, ne pomeni kršitve zakona o prekrških.
ZPP (1977) člen 382, 382/3, 400, 400/1, 129, 129/5.
revizija - dovoljenost revizije - revizija proti sklepu o pravdnih stroških po umiku tožbe - odvisnost od dovoljenosti revizije proti odločitvi o glavni stvari
Če se o stroških postopka (seveda posredno) ne more odločati v revizijskem postopku, v katerem se izpodbija odločitev sodišča glede glavne stvari (166. čl. ZPP), zato ker revizija ni dovoljena, potem ni razloga za drugačno stališče v primeru, če postane stroškovni izrek zaradi umika tožbe samostojen. V tem obsegu ostaja stroškovni izrek še vedno odvisen od glavne stvari. Čeprav je revizija proti sklepu o stroških po umiku tožbe sicer ob pogojih iz 382. čl. ZPP dovoljena, ker se postopek v takšni situaciji glede terjatve za povračilo pravdnih stroškov pravnomočno konča (1. odst. 400. čl. ZPP).
Če tožba vsebuje formalne podatke, ki jih vloga mora imeti, razlogov za zavrženje ni. Sodišče mora tožbo obravnavati in če ugotovi, da ni sklepčna, tožbeni zahtevek zavrniti.
nepravilno oziroma zmotno ugotovljeno dejansko stanje - lokacijsko dovoljenje
Če drugostopni organ ugotovi, da so bila na prvi stopnji odločilna dejstva nepopolno ali zmotno ugotovljena, mora dopolniti postopek in odpraviti pomanjkljivosti. Če tako ne ravna krši določbo 242. člena ZUP.
davek na promet nepremičnin - zavezanec za plačilo
Davčni zavezanec za plačilo davka na promet nepremičnin je vedno prodajalec, ki položaja davčnega zavezanca ne more s pogodbo prevaliti na kupca. Če je s pogodbo izrecno dogovorjeno, da davek na promet nepremičnin plača kupec, ima kupec le položaj stranke v postopku za odmero davka.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 209, 209/3.
pridobitev - vojak JA - nevarnost za javni red, varnost in obrambo države
Tožnikova obveščevalna in kontraobveščevalna dejavnost v JA, uničenje dokumentacije pred predajo Radioizvidniškega centra ter ponovna vključitev tožnika v enoto JA, pomeni nevarnost za varnost in obrambo Slovenije. Prosti preudarek je upravni organ ustrezno obrazložil.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - vpliv disciplinskega ukrepa na pravico do tega nadomestila
Tožnik, ki mu je delovno razmerje prenehalo z zakonitim sklepom o izrečenem disciplinskem ukrepu, torej po njegovi krivdi, po 10. alinei 1. odst. 10. čl. ZZZPB nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
75. člen zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ureja sankcije, ki jih urbanistična inšpekcija izreče graditelju v primeru, ko ugotovi, da so gradbena dela izvršena v nasprotju z gradbenim dovoljenjem ali potrdilom. Gre za sankcije, ki zadevajo objekt v gradnji (uskladitev s potrdilom, ustavitev gradnje, odstranitev objekta). Posebnega predpisa, ki bi določal, da je odločitev v upravnem postopku procesna predpostavka za odločanje v odškodninskem sporu, ni.
ZPP (1977) člen 352, 354, 354/1. ZSR člen 56, 56/1, 56/1-2, 57.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neplačevanje stanarine - materialno procesno vodstvo ni revizijski razlog - dokazno breme po 57. členu ZSR
Po 57. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (ZSR) mora tožena stranka dokazati, da stanarine ni plačevala zaradi razlogov, ki ji jih ni mogoče šteti v krivdo. To pa pomeni, da bi tožena stranka vsaj v pritožbi morala navesti dokaze za svoje trditve. Ne zadošča, če stranka v pritožbi zatrjuje, da sodišče določenih dejstev ni ugotovilo. Utemeljenost pritožbe je odvisna ne le od dejstev, temveč tudi od dokazov, ki jih stranka v pritožbi navede (352. člen ZPP).
prodaja nepremičnine - plačilo kupnine - razlaga pogodb - podlaga (kavza) - način in rok plačila
Po določbah 51. člena in 52. člena ZOR (prav tako po določbah 39. člena aktualnega OZ) spadajo v pogodbeno razmerje tudi nujno spremljajoče okoliščine posla. Pomembno je ne samo, k čemu se je nekdo zavezal (se pravi, kaj je predmet pogodbe), temveč tudi, zakaj je to storil, zakaj se je zavezal. Na to vprašanje odgovarja kavza pogodbe.
Bolj kot na določila pogodbe bi se moralo sodišče opreti na skupen namen pogodbenikov. Ker stranki skupnega namena (gibala, odločilnih interesov za sklenitev pogodbe) nista opredelili v samih (nespornih) pogodbenih določilih, bi bilo treba o njem sklepati zlasti na podlagi poteka pogajanj in motivov za sklenitev pogodbe, njunih ciljev in pričakovanj, ki sta jih razkrili druga drugi med pogajanji, predvidenega načina izpolnitve medsebojnih obveznosti in prakse, vzpostavljene v drugih, na podoben način specifičnih primerih prodaje stanovanj in poslovnih prostorov.
Če je SZ začel veljati med pravdo o odpovedi stanovanjskega razmerja, odkup do pravnomočnosti sodbe o odpovedi ni dovoljen.
Če sodišče po opravljenem postopku ugotovi, da odpovedni razlog ni bil podan, pomeni, da je stanovanjska pravica ves čas obstajala (torej tudi v času uveljavitve SZ) in da ima imetnik pravico stanovanje odkupiti. Če pa je razlog za odpoved obstajal pred uveljavitvijo SZ, pa čeprav sodišče to s sodbo ugotovi po njegovi uveljavitvi, pravice do odkupa ni.
priglasitev del - začasni objekt - obveznost časovne opredelitve
Če investitor zaprosi za izdajo odločbe o dovolitvi priglašenih del za gradnjo pomožnega objekta, brez navedbe datuma do kdaj bo ta objekt stal, upravni organ take vloge ne more obravnavati kot priglasitev postavitve začasnega objekta.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V predlogu za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča navedeno dejstvo, da je žena tožnika sodnica na pravdnem oddelku predlagajočega sodišča, je po presoji Vrhovnega sodišča RS takšen razlog, ki narekuje določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje o tej pravdni zadevi.
Odločba, s katero se zavrne prošnja za pridobitev državljanstva z uporabo diskrecijske pravice, mora vsebovati presojo izvedenih dokazov. Dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, če ni ugotovljeno, s katerimi konkretnimi protipravnimi ravnanji bi naj prosilec deloval zoper interese Republike Slovenije.
prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - občasna uporaba
Pojem "prenehanja uporabe" stanovanja v kontekstu 1. odst. 58. čl. ZSR zato predstavlja ne le popolno odsotnost iz stanovanja, temveč tudi vsako takšno uporabo stanovanja, ki ne pomeni rednega zadovoljevanja stanovanjskih potreb v tem stanovanju.