ZZZDR člen 86, 96, 96/2.ZPP člen 13, 13/1, 13/2, 129, 129a.
rok za vložitev tožbe - predhodno vprašanje - višina preživnine - izpodbijanje očetovstva - očetovstvo - arbitrarnost
Kot predhodna se ne morejo reševati vprašanja očetovstva oziroma materinstva niti vprašanja veljavnosti oziroma razveze zakonske zveze. Vprašanja osebnega statusa ne morejo biti vezana le na osebe, ki so bile stranke v postopku, ampak morajo učinkovati erga omnes. Odločitev o teh vprašanjih mora biti zato po ustaljeni sodni praksi sprejeta po postopku, predpisanem v Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - delo v tujini - pojem dejanskega življenja v Sloveniji
Oseba, ki je zaposlena v tujini in le občasno prihaja v Republiko Slovenijo, kjer ima stalno prebivališče, ne izpolnjuje zakonskega pogoja za sprejem v državljanstvo glede dejanskega življenja v Republiki Sloveniji.
povzročitev škode - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - izguba opore zaradi poglobitve (izkopa) zemljišča pod temelji zidu
Toženi stranki se zato, ker je v že obstoječi podporni zid na nedopusten in protipraven način posegla tako, da ga je spodkopala, nalaga le to, da temu že obstoječemu zidu zgradi oporo, ki je zid, kot sta ugotovili nižji sodišči, več nima. Toženi stranki se zato ne nalaga "črna gradnja" novega zidu, ampak le sanacija že obstoječega.
denarna pomoč med brezposelnostjo - zamuda materialnega roka
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je tožeča stranka zamudila 30 dnevni zakonski rok (materialni) za uveljavitev pravice, do denarne pomoči med brezposelnostjo.
Določba 31. člena zakona o denacionalizaciji izrecno veže vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču na denacionalizacijskega upravičenca, to je prejšnjega lastnika zemljišča. Njegov pravni naslednik ima po 15. členu tega zakona le položaj osebe, ki je upravičena za uveljavljanje pravic po zakonu o denacionalizaciji, ne pa tudi položaja denacionalizacijskega upravičenca.
Zamenjava stanovanj po ZSR ni bila dovoljena, če je bila navidezna (4. točka člena 23.3 ZSR). Za navidezno zamenjavo pa se je mdr. štela zamenjava, pri kateri eden izmed imetnikov stanovanjske pravice dejansko ni izvršil zamenjave (člen 23.4 ZSR). Nobenega dvoma ne more biti, da je kot pravkar citirani primer navideznosti zamenjave stanovanj treba šteti primer, ko eden izmed imetnikov stanovanjske pravice (pogodbenikov pogodbe o zamenjavi, ki sicer lahko ustreza vsem drugim zahtevam členov 23 do 25 ZSR) sploh ni imel namena, da bi se vselil v stanovanje, pridobljeno s pogodbo o zamenjavi, in se vanj tudi dejansko ni vselil.
ZDRS člen 40, 40/1. ZUS (1977) člen 33, 33/3, 39, 39/2.ZUP člen 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - rešitev upravnega spora brez upravnih spisov - pomanjkljiva obrazložitev
Sodišče je tožbi ugodilo, ker tožena stranka ni predložila upravnih spisov in ker iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno, na katera dejstva in okoliščine je oprta odločitev.
denacionalizacija podjetij in kapitala - vpliv z odločbo o naturalizaciji priznanega jugoslovanskega državljanstva po podržavljenju premoženja na položaj denacionalizacijskega upravičenca
Če je bilo osebi po podržavljenju njenega premoženja jugoslovansko državljanstvo priznano z odločbo o naturalizaciji, in ne z zakonom ali mednarodno pogodbo, nima položaja upravičenca po 9. oziroma 10. členu zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91-I) in 31/93 - ZDen).
izvrševanje lastninske pravice - imisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
Ob ugotovitvi nižjih sodišč, da makadamska cesta ni neposredni vzrok prelivanja meteornih vod na zemljišče, ki je last tožeče stranke (pa tudi na druga zemljišča, ki so last drugih oseb), je odločitev nižjih sodišč, da tožbeni zahtevek tožeče stranke ni utemeljen, materialnopravno pravilna.
Če valutna klavzula, dogovorjena v pogodbi, ni bila več prepovedana v času odločanja o zahtevku na izpolnitev pogodbe, ni ovire za preračun obveznosti tožene stranke z upoštevanjem valutne klavzule (395. čl. ZOR v zvezi s 5. čl. zakona o deviznem poslovanju, Ur.l. RS 1/91-I). Ob prodaji avtomobila dana obljuba izročitve dveh letnih gum še ne pomeni, da je plačilo kupnine za prodani avtomobil lahko odvisno od izpolnitve le-te, ali drugače, da so bile predmet prodajne pogodbe tudi omenjene letne gume. Že zato uporaba 122. čl. ZOR, na katerega se sklicuje revident, v konkretnem primeru za odločitev o tožbenem zahtevku iz tožbe, ne prihaja v poštev.
prenehanje stanovanjskega razmerja - odpoved - prazna družinska stanovanjska hiša v solasti imetnika in uporabnikov - nedograjena hiša - če za dograditev poskrbi stanodajalec
Namen 60. čl. ZSR (v konkretnem primeru se ZSR uporablja na podlagi 158. čl. SZ) je bil, da imetnik stanovanjske pravice skupaj z uporabniki ne zaseda tujega stanovanja, če ima na razpolago primerno lastno stanovanje. Zato so podani pogoji za odpoved stanovanjskega razmerja ne le, če je stanovanje oz. hiša v izključni lasti imetnika stanovanjske pravice, ampak tudi tedaj, če je v solasti imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov stanovanja.
Določilo 3. odst. 60. čl. ZSR ne izključuje možnosti, da stanodajalec sam omogoči, da se dogradi družinska stanovanjska hiša, katere dokončanje ne bi bilo možno zaradi slabega gmotnega položaja imetnika stanovanjske pravice in uporabnikov stanovanja, ter na tak način doseže izpraznitev svojega stanovanja. Toda takšna izpolnitev pogojev iz 3. odst. 60. čl. ZSR, ki je v celoti odvisna od tožeče stranke, mora priti do izraza v izreku sodbe.
Od izpolnitev le-te je namreč odvisna utemeljenost odpovedi konkretnega stanovanjskega razmerja in obveznost tožene stranke, da v določenem roku izprazni stanovanje tožeče stranke.
ZTPVI člen 5, 5-2, 95, 111.ZUP člen 249, 249/1-1, 249-2, 256.
družinska invalidnina - obnova postopka po uradni dolžnosti
Tožba je bila zavrnjena, ker v obnovi postopka, ki se je začel po uradni dolžnosti, prvostopnemu in drugostopnemu organu ni uspelo pridobiti upravnega spisa tožeče stranke in s tem tudi odločbe, ki naj bi bila predmet te obnove, s katero naj bi bila tožeči stranki po takratnem zveznem organu ukinjena pravica do družinske invalidnine, sama tožeča stranka pa te odločbe ni priložila predlogu za obnovo postopka oziroma predložila organu, ker jo je ob prejemu l. 1957 zaradi prizadetosti raztrgala.
izvršba sodne odločbe izdane pred uveljavitvijo SZ - razveza zakonske zveze - najpotrebnejši prostori - odkup stanovanja
Razvezani zakonec, ki mu je s sklepom sodišča naložena izselitev iz stanovanja, potem ko mu bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori, ne izgubi pravico do uporabe stanovanja, zato ker je bivši imetnik stanovanjske pravice stanovanje odkupil.
Toženec ni bil stranka prodajne pogodbe, tožnica pa glede uporabe stanovanja v razmerju do toženca ni mogla s pogodbo dobiti več pravic, kot jih ima po uvodoma omenjenem pravnomočnem sklepu sodišča. Zato sklenjena prodajna pogodba ne more biti v škodo tožencu.
Spor po tožbi za ugotovitev nedopustnosti izvršbe je premoženjskopravni spor iz 3. odstavka 382. člena ZPP tudi v primeru, ko gre za vprašanje nedopustnosti stanovanjske izvršbe in ko tožnik utemeljuje zahtevek s trditvijo, da je pridobil zakonito podlago za uporabo stanovanja, zaradi česar zoper njega ni dopustna izvršba na podlagi izpraznitvenega izvršilnega naslova, ki ga je upnik izposloval zoper dolžnika iz obravnavane izvršbe.
Za zagotovitev pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva pa mora tožnik vrednost spornega predmeta navesti že v tožbi (2. odstavek 186. člena ZPP). Ker tožeča stranka v tožbi vrednosti spornega predmeta sploh ni navedla, si pravice do revizije ni zagotovila.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Ocena spornega predmeta, s katero tožena stranka vrednoti svoj interes na uspeh v pravdi, je v dispoziciji tožeče stranke (2. odst. 40. čl. ZPP). Ta dispozicija ni neomejena. Po 3. odst. 40. čl. ZPP se sodišče na kršitev ni primeren način priprave o pravilnosti navedene vrednosti, kadar je ta navedena očitno prenizko ali previsoko. Vendar sme sodišče to storiti samo na pripravljalnem naroku ali na prvi glavni obravnavi pred pričetkom obravnavanja glavne stvari. Do tedaj sme tudi tožena stranka opozoriti sodišče na primernost ocene spornega predmeta, kasneje pa so stranke in sodišče vezano na navedbo vrednosti v tožbi in te vrednosti v nadaljnjem postopku ni več mogoče spreminjati.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 7, 9, 175, 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - diskrecijska pravica - bistvena kršitev pravil postopka
Bistveno so kršena pravila postopka, če v odločbi, izdani z uporabo diskrecijske pravice, ni podana presoja vseh izvedenih dokazov. Predmet proste presoje dokazov so tudi izpovedbe prič, ki so bile odvezane dolžnosti varovanja uradne ali druge tajnosti.
Tožeča stranka pri vložitvi tožbe na izpraznitev sobe ni navedla vrednosti spornega predmeta, kot bi morala storiti po 2. odst. 186. čl. ZPP. Ker ni bila na ta način zagotovljena pravica do revizije, ta ni dovoljena in jo je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. čl. ZPP). Okoliščina, da je sodišče prve stopnje v uvodu sodbe navedlo kot vrednost spornega predmeta znesek 30.000,00 SIT z obrazložitvijo, da je od tako ugotovljene vrednosti po Zakonu o sodnih taksah odmerilo tožničine pravdne stroške, ne more vplivati na pravico strank do revizije.
oblika pogodbe - pismenost pogodbe - obličnost poznejše spremembe pogodbe - odstop od pogodbe
12. čl. zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (Ur.l. SRS, št. 18/74 in 34/88) določa pismenost pogodbe o najemu poslovnih prostorov. Ker spada najemnina med glavne določbe najemne pogodbe, velja predpis o obličnosti pogodb tudi za njene spremembe (2. odst. 67. čl. ZOR), nanašajoče se na plačevanje najemnine.