Zakonodajalec je s 3. odstavkom 238. člena ZUP omogočil, da pritožnik v pritožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji, vendar je obenem omogočil, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi, in sicer v primeru, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti. Le-tega pa pritožbeni organ v konkretnem primeru sploh ni ugotavljal, temveč je zaključil, da gre za nedopustno pritožbeno novoto, četudi gre za nov dokaz z dne 16. 10. 2014, ki ga glede na datum njegove izdaje tožnica realno v upravnem postopku niti ni mogla predložiti upravnemu organu prve stopnje preden je izdal izpodbijano odločbo z dne 8. 10. 2014.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zahteva za posredovanje podatkov - obvezne sestavine zahteve
Do podatkov, ki jih potrebuje organ, da odloči o zahtevi (za ponovno uporabo) in o tem izda obrazloženo odločbo, lahko prosilec pride le na podlagi in v skladu s postopkovnimi določbami ZUP. Te pa med drugim določajo, da mora organ ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8.člen ZUP). To pa pomeni, da samo navedba prosilca, da želi podatke za nepridobiten namen, ker sodeluje v raziskavi mednarodne organizacije, ne da bi za to priložil ali ponudil kakršnokoli dokazilo, ne dokazuje, da je prosilec res upravičen do tega. V konkretnem primeru je prosilec v postopku najprej zatrjeval, da prosi v imenu mednarodne nevladne organizacije B., v dopolnitvi pa je navedel, da prosi v svojem imenu. Ne za eno ne za drugo trditev pa ni ponudil nobenih dokazil oziroma ni na noben način izkazal, za kakšno raziskavo potrebuje podatke, oziroma da se res izvaja raziskava, del katere je. To pa je odločilna okoliščina, da je organ lahko ugotovil, da o vlogi prosilca ne more odločati po vsebini, saj kljub pozivanju na dopolnitev vloge in kljub prosilčevem dopolnjevanju, ni imel dovolj podatkov, da bi o zadevi lahko izdal obrazloženo in utemeljeno odločbo.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o prekinitvi postopka
S sklepom o prekinitvi postopka se ne odloča o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, in je torej procesne narave. Povedano drugače: izpodbijani sklep v ničemer ne pomeni vsebinske odločitve o predmetu upravnega postopka, namreč izdaji gradbenega dovoljenja, poleg tega pa z njim postopek odločanja o tem ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - razlogi za neodločitev
Sodišče sicer ne dvomi v razloge, ki jih je v odgovoru na tožbo navedla tožena stranka, vendar pa ti razlogi izvirajo iz njene sfere, torej niso take narave, da bi lahko objektivno vplivali na odločanje v zakonsko predpisanem roku in s tem na odločitev sodišča v tej zadevi. Sodišče prav tako ne dvomi, da gre za pravno zahtevno zadevo, vendar pri določitvi roka za izdajo odločbe ni moglo mimo dejstva, da bo ob izteku tega roka zakonsko določeni rok za odločanje prekoračen že za več kot devet mesecev, torej več kot štirikrat.
ZBPP člen 3, 3/1, 3/2. ZFPPIPP člen 383a, 383a/1, 383a/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - osebni stečaj - zastopanje v osebnem stečaju
Prvi odstavek 3. člena ZBPP določa, da je lahko brezplačna pravna pomoč z
zakonom urejena drugače, kot jo ureja ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno.
ZFPPIPP v tretjem odstavku 383.a člena določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči, kar pomeni, da je za dodelitev BPP v konkretni situaciji potrebno uporabiti posebno ureditev dodelitve BPP, ki dodelitve le te v fazi pred uvedbo postopka osebnega stečaja ne dopušča.
ZBPP člen 13, 24, 24/1, 24/1-1, 24/1-2, 24/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - očitno nerazumna zadeva - kazenski postopek - zahteva za preiskavo - obrazložitev odločbe
Pri odločanju o tem, ali je prosilec upravičen do BPP, se ne presoja le njegovo premoženjsko stanje (finančni pogoj iz 13. člena ZBPP), ampak tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prošnjo za odobritev BPP (prvi odstavek 24. člen), v konkretnem primeru torej okoliščine in dejstva v omenjeni tožničini preiskovalni zadevi.
Izpodbijana odločba temelji na ugotovitvi toženke, da v zadevi niso podani pogoji za dodelitev BPP po 24. členu ZBPP. Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, kateri pogoj iz 24. člena ZBPP v konkretni zadevi ni izpolnjen, je ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev pravil postopka.
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 7, 8, 9. ZDR-1 člen 4. 18.
dohodnina - akontacija dohodnine - drugo pogodbeno razmerje - elementi delovnega razmerja - oprostitev plačila prispevkov
Iz vsebine 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med RS in BIH smiselno izhaja, da je zakonodajalec s tem, ko je v 7. členu navedenega sporazuma navedel dve kategoriji oseb in sicer zaposlene osebe in osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, zasledoval cilj, da pri nobeni od oseb, ki opravljajo delo ali dejavnost na ozemlju ene od teh dveh držav, ne bi prišlo do dvojnega plačevanja istih prispevkov in v tem smislu je treba tudi razlagati 7. člen navedenega sporazuma.
Za obstoj delovnega razmerja je odločilno predvsem, ali obstajajo elementi, kot so določeni v 4. členu ZDR-1, pri čemer samo ime pogodbe ne smelo biti ključnega pomena, še zlasti ne v konkretnem primeru, ko je potrebno upoštevati namen 7. člena Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, po katerem naj bi za vse tiste, ki opravljajo delo v eni od držav pogodbenic, veljali predpisi tiste pogodbenice.
ZJU člen 60, 60/1, 60/2, 65, 65/1, 65/3. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 25, 25/1.
javni natečaj - sklep o neizbiri - vabilo na razgovor - vročitev vabila - osebna vročitev - smiselna uporaba ZUP
V zadevi je vabilo na razgovor tožniku nedvomno omogočalo pravico do sodelovanja v izbirnem postopku, neudeležba na razgovoru pa mu je celo odvzela pravico do pritožbe zoper sklep o neizbiri. Zato bi moralo biti vabilo vročeno na način iz 87. člena ZUP, saj Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih česa drugega ne določa.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - sklep o priznanju stroškov izvedenca
Namen 48. člena ZBPP je v tem, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči dolžan vrniti sredstva te pomoči, saj mu je država z brezplačno pravno pomočjo omogočila, da je prišel do premoženja. Določilo 48. člena ZBPP se torej nujno ne navezuje na uporabo določila 46. člena ZBPP v primerih, kadar Republika Slovenija od nasprotne stranke ne izterja zneskov iz naslova stroškov postopka, ker jih ta ni dolžna plačati. V tem primeru se 48. člen ZBPP uporabi povsem samostojno in je v takih primerih relevantno le to, da je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti v postopku uspel in da je pridobil premoženje oziroma dohodke.
Upravičenec do brezplačne pravne pomoči zaradi dolžnosti povrnitve stroškov brezplačne pravne pomoči iz 48. člena ZBPP v nobenem primeru ne sme biti oškodovan, saj je dolžan povrniti največ toliko, kot je pridobil premoženja oziroma dohodkov.
Sklepa o priznanju stroškov izvedeniških kot tudi odvetniških storitev sta pravnomočna, pravna razmerja, urejena s pravnomočno odločbo državnega organa, pa je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti le v primerih in po postopku, določenih z zakonom (158. člen Ustave Republike Slovenije), torej le z izrednimi pravnimi sredstvi.
koncesija - odvzem koncesije - odvzem koncesije za prirejanje posebnih iger na srečo - razlog za odvzem - neporavnanje koncesijskih dajatev v določenem roku
ZIS v 7. alineji prvega odstavka 72. člena določa, da vlada odvzame dodeljeno koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, če ugotovi, da koncesionar ne poravnava v roku koncesijske dajatve. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi podrobno opisala ta razlog, to je neporavnavanje koncesijske dajatve v določenem roku. Torej so nastopile vse pravno relevantne okoliščine, zaradi katerih je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo.