Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni program“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.
Iz besedila javnega poziva jasno izhaja, da morata biti izpolnjena kumulativno, torej hkratno oba pogoja in sicer mora imeti projekt regionalni pomen oz. mora izboljšati stanje okolja in hkrati tudi imeti vpliv na ustvarjanje delovnih mest. Tako je, glede na navedeno besedilo javnega poziva, ki določa pogoje za kandidiranje na predmetnem javnem pozivu, ugovor tožnika, da je dovolj, da izpolni enega od pogojev, neutemeljen.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gozdarsko-kmetijska gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Razlogi, razen lastništva nepremičnin, iz izpodbijane odločbe v smislu, da nepremičnine tožnice sestavljajo zaokroženo gospodarsko celoto – gospodarsko enoto, ne izhajajo, čeprav je razloge v tej smeri tožnica navajala že v ugovoru.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - usposabljanje za delov v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu - zaključek usposabljanja - sprememba obveznosti
Tožnik bi glede na vlogo z dne 6. 1. 2012 ter ob upoštevanju s strani Agencije za kmetijske trge odobrenih sprememb obveznosti moral v okviru Programa usposabljanja 1 izvesti 11 usposabljanj. Izvedel pa je le eno usposabljanje, kar ni sporno. Mogoče je namreč upoštevati le tiste spremembe, ki jih Agencija odobri na podlagi 54. člena ZKme-1, po katerem Agencija obrazloženemu zahtevku za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, ugodi, če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev.
Tožnik zmotno meni, da je mogel, ne da bi pri Agenciji predhodno izposloval odobritev sprememb, izvedbo posameznih prijavljenih usposabljanj opustiti ter nato (zgolj) za izvedena usposabljanja uveljavljati izplačilo sredstev.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 95, 95/6, 95/6-9.
neposredna plačila v kmetijstvu - razvoj podeželja - izplačilo sredstev - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški
Iz predloženih dokazil o stroških (račun za tisk, štiri avtorske pogodbe, ena podjemna pogodba) in predloženega Poročila o opravljenem delu, ki je sestavni del zahtevka za izplačilo sredstev, je organ ugotovil, da se uveljavljani stroški navezujejo na naslednje vsebine: - analizo stanja, ki zajema terensko delo z inventarizacijo rib, ki živijo v obravnavanem delu reke Save; - izdajo knjige o ribji populaciji in ribolovu na obravnavanem območju; - organizacijo in izvedbo delavnic za zainteresirano javnost s predstavitvijo knjige in izsledkov tudi glede možnosti turističnega razvoja. Na teh podlagah je upravni organ zaključil, da vsi uveljavljani stroški predstavljajo stroške storitev, vezane na aktivnosti v ribištvu in ribogojstvu, in da gre tako za neupravičene stroške.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - silobran
Pristojni organ za BPP zaključuje, da zahteva tožnika za BPP ni razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj gre pri ravnanju A.A. za silobran, ki pa ni kaznivo dejanje, zato ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, ki pa mora biti izpolnjen poleg finančnega in premoženjskega stanja prosilca.
denacionalizacija - vračanje kmetijskih zemljišč - odškodnina - višina odškodnine - vrednost zemljišč - izhodiščna vrednost - pravica do izjave
Ne glede na to, da gre pri spremljanju in korekciji izhodiščne vrednosti za normodajno funkcijo ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, to ne izključuje pravice stranke, da dokazuje dejstva, od katerih je odvisna zakonitost določbe podzakonskega predpisa oziroma dejstva, relevantna za določitev vrednosti podržavljenih zemljišč v smislu prvega odstavka 44. člena ZDen.
ZOFVI člen 33, 33/3, 34, 34/1. Pravilnik o vzgojno-varstvenih družinah člen 5. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 12, 12/2.
vzgojno-izobraževalni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - izpolnjevanje pogojev
V konkretni zadevi ni sporno, da gre za otroke prvega starostnega obdobje ter da se prostori za njihovo varstvo nahajajo v kleti objekta. Tožnica navedenemu dejstvu ne oporeka, pač pa meni, da se določba drugega odstavka 12. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca v obravnavani zadevi ne bi smela uporabiti. V tretjem poglavju navedenega Pravilnika je določena ureditev prostorov za otroke v vzgojno-varstveni družini. Navedeno poglavje vsebuje le tri člene, ki so res lex specialis glede prostorov za vzgojno–varstvene družine, na kar se sklicuje tožnica. Vendar pa se glede vseh ostalih pogojev za prostore, ki niso urejeni v teh treh členih, uporabljajo določila prvega in drugega poglavja, ki veljajo za novogradnje in stavbe, ki niso grajene namensko za vrtec. Zato je že ugotovitev, da se navedeni prostori nahajajo v kleti, sama po sebi zadosten razlog za zavrnitev tožničine zahteve za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja za izvajanje programa za predšolske otroke.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Napotnica, ki ni bila vložena pri toženki po vročeni obtožnici zoper prosilca, je bila vložena prepozno in odločitev organa za BPP posledično pravilna.
poslovna sposobnost - po poslovno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba CSD je bila prosilčevemu zakonitemu zastopniku vročena 19. 5. 2015. Navedeno pomeni, da je imel zakoniti zastopnik možnost in dolžnost, da bi zoper sporno odločbo v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to tožniku v korist. Z vročitvijo izpodbijane odločbe tožnikovemu zakonitemu zastopniku je bila ustrezno varovana njegova pravica do sodnega varstva. V takem primeru bi bilo pozivanje k morebitni odobritvi tožbe v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost, saj bi pomenilo, da lahko tožnik še naprej po lastni presoji sproža sodne postopke, sodišču pa nalaga, da opravi komunikacijo z njegovim stalnim skrbnikom – to je dejanje, do katerega bi, upoštevaje za kakšen namen je bil stalni skrbnik v konkretnem primeru postavljen oz. predviden, moralo priti med stranko in zakonitim zastopnikom že pred vložitvijo pravnega sredstva.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Organ za BPP je pravilno zaključil, da bi bil predlog za obnovo postopka, ki bi ga tožnik vložil iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP, prepozen, zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Geodet mora opozoriti stranke na posledico, ki iz njenega nestrinjanja s pokazano mejo in nato neaktivnostjo, da bi pokazali svojo mejo, izhajajo. Vendar pa opustitve opozorila v obravnavani zadevi ni šteti kot pravno relevantno za odločitev, ker ob vsebini izjave, ki jo je podala pooblaščenka, prvostopni organ ni imel podlage, da uporabi fikcijo strinjanja, saj je pooblaščenka opisala mejo, ki jo v naravi tožnika zatrjujeta, kar posledično pomeni, da je bila s strani strank njihova meja opisana, ter bi bilo zato tudi šteti, da je bila „pokazana“. Zato bi moral v skladu z opisano mejo s strani tožnikov geodet le-to prikazati v elaboratu ureditve meje, prvostopenjski organ pa ne uporabiti fikcije o strinjanju s predlagano mejo.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - sposobnost biti pravdna stranka
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila izpodbijana odločba centru za socialno delo kot prosilčevemu zakonitemu zastopniku vročena 18. 5. 2015. Navedeno pomeni, da je imel zakoniti zastopnik možnost in dolžnost, da bi zoper sporno odločbo v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to tožniku v korist.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - že izdana pravnomočna odločba o isti zadevi - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bila glede iste izpodbijane odločbe v drugem upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba, je sodišče predmetno tožbo zavrglo na podlagi določbe 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1.
Presoja, ali oseba ima pravni interes za sodelovanje v postopku, ne vsebuje tudi presoje utemeljenosti morebitnih ugovorov zoper gradnjo. V postopku odločanja o dovolitvi obnove postopka namreč upravni organ ne presoja, ali dejansko obstajajo okoliščine, ki jih želi predlagateljica uveljavljati v obnovljenem postopku. O njih bo odločal v obnovljenem postopku, v katerem se bo predlagateljica s projektno dokumentacijo šele lahko seznanila in se izjavila o gradnji, ki je predmet gradbenega dovoljenja.
izredna pravna sredstva - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredna razveljavitev - ničnost odločbe
Sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih toženka navaja v izpodbijani odločbi, da namreč tožnik v zvezi z odpravo oziroma razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici in v zvezi z zatrjevano ničnostjo te odločbe ni navedel nobenih vsebinskih razlogov, da v skladu z 278. členom ZUP ni upravičen zahtevati izredne razveljavitve odločbe in da gre za postopek, v katerem v skladu s prvim odstavkom 113. člena nosi stroške tisti, na zahtevo katerega se je postopek začel, torej tožnik.
Zakonodajalec je s 3. odstavkom 238. člena ZUP omogočil, da pritožnik v pritožbi lahko navaja nova dejstva in nove dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku na prvi stopnji, vendar je obenem omogočil, da se nova dejstva in novi dokazi lahko upoštevajo kot pritožbeni razlogi, in sicer v primeru, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti. Le-tega pa pritožbeni organ v konkretnem primeru sploh ni ugotavljal, temveč je zaključil, da gre za nedopustno pritožbeno novoto, četudi gre za nov dokaz z dne 16. 10. 2014, ki ga glede na datum njegove izdaje tožnica realno v upravnem postopku niti ni mogla predložiti upravnemu organu prve stopnje preden je izdal izpodbijano odločbo z dne 8. 10. 2014.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - procesni akt - sklep o prekinitvi postopka
S sklepom o prekinitvi postopka se ne odloča o nobeni materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, temveč gre izključno za odločitev, ki se nanaša na izvedbo upravnega postopka, in je torej procesne narave. Povedano drugače: izpodbijani sklep v ničemer ne pomeni vsebinske odločitve o predmetu upravnega postopka, namreč izdaji gradbenega dovoljenja, poleg tega pa z njim postopek odločanja o tem ni bil obnovljen, ustavljen ali končan.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - preganjanje - resna škoda - dejansko stanje o pogojih za mednarodno zaščito - pretečeno dovoljenje za prebivanje - obrazložitev odločbe
V obravnavnem primeru okoliščine, da so tožniki prišli v Slovenijo in v njej zakonito bivali, šele nato pa na podlagi spremenjenih okoliščin (pretečenih dovoljenj za prebivanje oziroma težav z moževim oz. očetovim podjetjem) zaprosili za mednarodno zaščito, same zase ni mogoče razlagati v njihovo škodo na način, da tudi to ravnanje kaže, da jim ob vrnitvi v Irak ne grozi preganjanje zaradi njihove veroizpovedi ali pa resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
Iz izpodbijane odločbe razen napačnih materialnopravnih stališč, na katere je sodišče odgovorilo, ni mogoče razbrati drugih argumentov, ki so upravni organ vodili k zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, zlasti v delu, ki se nanaša na subsidiarno zaščito (če je že štel, da pripadnost sunitski veroizpovedi ne more biti razlog za preganjanje – v nasprotnem primeru bi sicer moral ugotavljati dejansko stanje o položaju sunitov v Iraku oziroma Bagdadu, od koder prihajajo tožniki, ki so v postopku med drugim zatrjevali, da je v Iraku državljanska vojna med šiiti in suniti, da je tam prisotna tudi islamska država in da so njihova življenja ogrožena zaradi tega, ker so sunitski muslimani).
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - razlogi za neodločitev
Sodišče sicer ne dvomi v razloge, ki jih je v odgovoru na tožbo navedla tožena stranka, vendar pa ti razlogi izvirajo iz njene sfere, torej niso take narave, da bi lahko objektivno vplivali na odločanje v zakonsko predpisanem roku in s tem na odločitev sodišča v tej zadevi. Sodišče prav tako ne dvomi, da gre za pravno zahtevno zadevo, vendar pri določitvi roka za izdajo odločbe ni moglo mimo dejstva, da bo ob izteku tega roka zakonsko določeni rok za odločanje prekoračen že za več kot devet mesecev, torej več kot štirikrat.
odpis dolga - neupravičeno prejeta socialna pomoč - stvarna pristojnost - socialni spor
V tretjem odstavku 38. člena ZUPJS je določeno, da v sporih zoper odločbe ministrstva odloča pristojno socialno sodišče. Gre za specialne določbe posebnega zakona, ki ureja vprašanje, katero sodišče je pristojno za odločanje o pravicah iz javnih sredstev, kot so opredeljene v določbi 1. člena ZUPJS, torej tudi o odpisu dolga iz naslova neupravičeno priznane pravice iz javnih sredstev, ki ga ta zakon ureja v sedmem odstavku 44. člena.