odvzem deklaracije za proizvodno napravo - ponovno odločanje o zadevi - za odločanje relevanten predpis
V obravnavani zadevi ni sporno, da se je predmetni postopek začel v času, ko je bil v veljavi star EZ, saj je postopek v teku že od leta 2013. Ko je Agencija za energijo odločala v ponovnem postopku in izdala akt, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, je veljal nov EZ-1. Slednji ima v osmem odstavku 548. člena izrecno določbo, da se upravni postopki Agencije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po dosedanjih predpisih. Glede na to, da ima zakon, ki je bil v veljavi v času, ko je Agencija izdala izpodbijana akta (EZ-1), specialno določbo, ki se nanaša na postopke, uvedene pred uveljavitvijo tega zakona, za kar gre tudi v predmetni zadevi, ni pravilno stališče, da zoper odločbo Agencije ni dovoljena pritožba. Izpodbijani sklep zato ni zakonit.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gozdarsko-kmetijska gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Razlogi, razen lastništva nepremičnin, iz izpodbijane odločbe v smislu, da nepremičnine tožnice sestavljajo zaokroženo gospodarsko celoto – gospodarsko enoto, ne izhajajo, čeprav je razloge v tej smeri tožnica navajala že v ugovoru.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev
V obravnavanem primeru gre za spor končnega uporabnika po drugi alineji prvega odstavka 217. člena ZEKom-1, po kateri toženka rešuje spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - predobravnavni narok - načelo pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev BPP, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oz. zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev BPP.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Geodet mora opozoriti stranke na posledico, ki iz njenega nestrinjanja s pokazano mejo in nato neaktivnostjo, da bi pokazali svojo mejo, izhajajo. Vendar pa opustitve opozorila v obravnavani zadevi ni šteti kot pravno relevantno za odločitev, ker ob vsebini izjave, ki jo je podala pooblaščenka, prvostopni organ ni imel podlage, da uporabi fikcijo strinjanja, saj je pooblaščenka opisala mejo, ki jo v naravi tožnika zatrjujeta, kar posledično pomeni, da je bila s strani strank njihova meja opisana, ter bi bilo zato tudi šteti, da je bila „pokazana“. Zato bi moral v skladu z opisano mejo s strani tožnikov geodet le-to prikazati v elaboratu ureditve meje, prvostopenjski organ pa ne uporabiti fikcije o strinjanju s predlagano mejo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Organ za BPP je pravilno zaključil, da bi bil predlog za obnovo postopka, ki bi ga tožnik vložil iz razloga po 4. točki 394. člena ZPP, prepozen, zato tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - usposabljanje za delov v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu - zaključek usposabljanja - sprememba obveznosti
Tožnik bi glede na vlogo z dne 6. 1. 2012 ter ob upoštevanju s strani Agencije za kmetijske trge odobrenih sprememb obveznosti moral v okviru Programa usposabljanja 1 izvesti 11 usposabljanj. Izvedel pa je le eno usposabljanje, kar ni sporno. Mogoče je namreč upoštevati le tiste spremembe, ki jih Agencija odobri na podlagi 54. člena ZKme-1, po katerem Agencija obrazloženemu zahtevku za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, ugodi, če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev.
Tožnik zmotno meni, da je mogel, ne da bi pri Agenciji predhodno izposloval odobritev sprememb, izvedbo posameznih prijavljenih usposabljanj opustiti ter nato (zgolj) za izvedena usposabljanja uveljavljati izplačilo sredstev.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Napotnica, ki ni bila vložena pri toženki po vročeni obtožnici zoper prosilca, je bila vložena prepozno in odločitev organa za BPP posledično pravilna.
ZOFVI člen 33, 33/3, 34, 34/1. Pravilnik o vzgojno-varstvenih družinah člen 5. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 12, 12/2.
vzgojno-izobraževalni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - izpolnjevanje pogojev
V konkretni zadevi ni sporno, da gre za otroke prvega starostnega obdobje ter da se prostori za njihovo varstvo nahajajo v kleti objekta. Tožnica navedenemu dejstvu ne oporeka, pač pa meni, da se določba drugega odstavka 12. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca v obravnavani zadevi ne bi smela uporabiti. V tretjem poglavju navedenega Pravilnika je določena ureditev prostorov za otroke v vzgojno-varstveni družini. Navedeno poglavje vsebuje le tri člene, ki so res lex specialis glede prostorov za vzgojno–varstvene družine, na kar se sklicuje tožnica. Vendar pa se glede vseh ostalih pogojev za prostore, ki niso urejeni v teh treh členih, uporabljajo določila prvega in drugega poglavja, ki veljajo za novogradnje in stavbe, ki niso grajene namensko za vrtec. Zato je že ugotovitev, da se navedeni prostori nahajajo v kleti, sama po sebi zadosten razlog za zavrnitev tožničine zahteve za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja za izvajanje programa za predšolske otroke.
Tožena stranka je vlogo tožnika pravilno s sklepom zavrgla na podlagi 12.1 točke javnega poziva, saj tožnik v danem roku svoje formalno nepopolne vloge ni dopolnil v skladu s pravilnim pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge. Odločitev je tudi skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, na podlagi katerega se nepopolna ali nerazumljiva vloga, v primeru, če stranka pomanjkljivosti na zahtevo organa v danem roku ne odpravi, zavrže.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/93 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku skupnosti člen 78.
naknadni obračun uvoznih dajatev - carinska vrednost blaga - neevidentirani poslovni dogodki - prenizka carinska vrednost
Po izvedenem naknadnem pregledu carinskih deklaracij s prilogami je carinski organ ugotovil prenizko carinsko vrednost obravnavanega tobaka, zato so bile tudi dajatve obračunane v prenizkem znesku. Zato je carinski organ za carinske deklaracije ponovno obračunal dajatve in pri tem upošteval podlage, ki so veljale v času sprejema posamezne carinske deklaracije. Na podlagi 95. člena ZDavP-2 pa je pravilno obračunal tudi obresti.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesna sposobnost - sposobnost biti pravdna stranka
Iz predloženih upravnih spisov izhaja, da je bila izpodbijana odločba centru za socialno delo kot prosilčevemu zakonitemu zastopniku vročena 18. 5. 2015. Navedeno pomeni, da je imel zakoniti zastopnik možnost in dolžnost, da bi zoper sporno odločbo v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to tožniku v korist.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - že izdana pravnomočna odločba o isti zadevi - zavrženje tožbe
Glede na to, da je bila glede iste izpodbijane odločbe v drugem upravnem sporu že izdana pravnomočna odločba, je sodišče predmetno tožbo zavrglo na podlagi določbe 8. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 36. člena ZUS-1.
tožba zaradi molka organa - molk organa druge stopnje - razlogi za neodločitev
Sodišče sicer ne dvomi v razloge, ki jih je v odgovoru na tožbo navedla tožena stranka, vendar pa ti razlogi izvirajo iz njene sfere, torej niso take narave, da bi lahko objektivno vplivali na odločanje v zakonsko predpisanem roku in s tem na odločitev sodišča v tej zadevi. Sodišče prav tako ne dvomi, da gre za pravno zahtevno zadevo, vendar pri določitvi roka za izdajo odločbe ni moglo mimo dejstva, da bo ob izteku tega roka zakonsko določeni rok za odločanje prekoračen že za več kot devet mesecev, torej več kot štirikrat.
Presoja, ali oseba ima pravni interes za sodelovanje v postopku, ne vsebuje tudi presoje utemeljenosti morebitnih ugovorov zoper gradnjo. V postopku odločanja o dovolitvi obnove postopka namreč upravni organ ne presoja, ali dejansko obstajajo okoliščine, ki jih želi predlagateljica uveljavljati v obnovljenem postopku. O njih bo odločal v obnovljenem postopku, v katerem se bo predlagateljica s projektno dokumentacijo šele lahko seznanila in se izjavila o gradnji, ki je predmet gradbenega dovoljenja.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogoji za odmero komunalnega prispevka - program opremljanja
Z izpodbijano odločbo komunalni prispevek za priključitev na novozgrajeno kanalizacijsko omrežje ni bil odmerjen po novem programu opremljanja, temveč po programu opremljanja za obstoječe kanalizacijsko omrežje.
informacija javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - zahteva za posredovanje podatkov - obvezne sestavine zahteve
Do podatkov, ki jih potrebuje organ, da odloči o zahtevi (za ponovno uporabo) in o tem izda obrazloženo odločbo, lahko prosilec pride le na podlagi in v skladu s postopkovnimi določbami ZUP. Te pa med drugim določajo, da mora organ ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8.člen ZUP). To pa pomeni, da samo navedba prosilca, da želi podatke za nepridobiten namen, ker sodeluje v raziskavi mednarodne organizacije, ne da bi za to priložil ali ponudil kakršnokoli dokazilo, ne dokazuje, da je prosilec res upravičen do tega. V konkretnem primeru je prosilec v postopku najprej zatrjeval, da prosi v imenu mednarodne nevladne organizacije B., v dopolnitvi pa je navedel, da prosi v svojem imenu. Ne za eno ne za drugo trditev pa ni ponudil nobenih dokazil oziroma ni na noben način izkazal, za kakšno raziskavo potrebuje podatke, oziroma da se res izvaja raziskava, del katere je. To pa je odločilna okoliščina, da je organ lahko ugotovil, da o vlogi prosilca ne more odločati po vsebini, saj kljub pozivanju na dopolnitev vloge in kljub prosilčevem dopolnjevanju, ni imel dovolj podatkov, da bi o zadevi lahko izdal obrazloženo in utemeljeno odločbo.
izredna pravna sredstva - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - izredna razveljavitev - ničnost odločbe
Sodišče v celoti sprejema razloge, ki jih toženka navaja v izpodbijani odločbi, da namreč tožnik v zvezi z odpravo oziroma razveljavitvijo odločbe po nadzorstveni pravici in v zvezi z zatrjevano ničnostjo te odločbe ni navedel nobenih vsebinskih razlogov, da v skladu z 278. členom ZUP ni upravičen zahtevati izredne razveljavitve odločbe in da gre za postopek, v katerem v skladu s prvim odstavkom 113. člena nosi stroške tisti, na zahtevo katerega se je postopek začel, torej tožnik.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka
Da bi toženka v obravnavanem postopku lahko opravila vsebinski preizkus zadeve, se je morala seznaniti z razlogi, ki jih želi tožnik uveljavljati v sodnem postopku, v zvezi s katerim prosi za dodelitev BPP oziroma omogočiti tožniku, da se o teh razlogih izjavi. To je storila z dopisom z dne 15. 5. 2015, v katerem je tožnika med drugim pozvala, naj „konkretno in natančno“ navede razlog, zaradi katerega želi vložiti predlog za obnovo postopka.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - preganjanje - resna škoda - dejansko stanje o pogojih za mednarodno zaščito - pretečeno dovoljenje za prebivanje - obrazložitev odločbe
V obravnavnem primeru okoliščine, da so tožniki prišli v Slovenijo in v njej zakonito bivali, šele nato pa na podlagi spremenjenih okoliščin (pretečenih dovoljenj za prebivanje oziroma težav z moževim oz. očetovim podjetjem) zaprosili za mednarodno zaščito, same zase ni mogoče razlagati v njihovo škodo na način, da tudi to ravnanje kaže, da jim ob vrnitvi v Irak ne grozi preganjanje zaradi njihove veroizpovedi ali pa resna škoda v smislu 28. člena ZMZ.
Iz izpodbijane odločbe razen napačnih materialnopravnih stališč, na katere je sodišče odgovorilo, ni mogoče razbrati drugih argumentov, ki so upravni organ vodili k zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito, zlasti v delu, ki se nanaša na subsidiarno zaščito (če je že štel, da pripadnost sunitski veroizpovedi ne more biti razlog za preganjanje – v nasprotnem primeru bi sicer moral ugotavljati dejansko stanje o položaju sunitov v Iraku oziroma Bagdadu, od koder prihajajo tožniki, ki so v postopku med drugim zatrjevali, da je v Iraku državljanska vojna med šiiti in suniti, da je tam prisotna tudi islamska država in da so njihova življenja ogrožena zaradi tega, ker so sunitski muslimani).