brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - socialni spor
Sodišče ni pristojno za obravnavo pritožb, tožeča stranka pa na podlagi izdane odločbe prve stopnje tudi ni izkoristila postopkovnih možnosti pred upravnimi organi. Zato je prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s predmetnim sporom nerazumna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - vložitev pritožbe
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na ugotovitev pravdnega sodišča, ni pa presojala možnosti uspeha pritožbe zaradi kršitev postopka, na katere opozarja tožnica. Objektivnega pogoja tudi ni presojala z vidika drugih navedb tožnice. Ker navedenih okoliščin ni presodila, je zmotno uporabila določbo 24. člena ZBPP.
agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - istovetnost premoženjskih pravic - način izvrševanja premoženjskih pravic - solastnina - skupna lastnina
Oblika lastninske organiziranosti agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi ni pomembna za presojo, ali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi ZPVAS. Ker člani agrarne skupnosti premoženjske pravice, ki jim bodo vrnjene s pravnomočno odločbo, skladno z določbami ZPVAS lahko izvršujejo le na enak način, kot so svoje premoženjske pravice na odvzetem premoženju izvrševali člani nekdanje agrarne skupnosti ob podržavljenju, za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v obravnavanih zadevah ni pravno pomemben niti zapis v Sporazumu, da je agrarna skupnost organizirana kot solastninska skupnost, niti to, da ob ponovni vzpostaviti agrarne skupnosti Statut še ni vseboval ureditve načina izvrševanja premoženjskih pravic, ki bodo njenim članom s pravnomočno odločbo vrnjene na podlagi določb ZPVAS.
podelitev koncesije - obvezna lokalna javna služba - ravnanje s komunalnimi odpadki - merila za izbor najugodnejšega ponudnika - ponudba - vsebina ponudbe - poprava računskih napak
Na podlagi četrtega odstavka 54. člena ZJZC oz. četrtega odstavka 78. člena ZJN-2 je možno računsko napako popraviti tako, da se ponudnika pozove, da da pisno soglasje k popravku očitne računske napake. Zaradi očitne računske napake ponudba tako ni nepopolna in jo je mogoče popraviti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Upravni organ je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede presoje, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, dolžan upoštevati ureditev, kot izhaja iz (občinskega) prostorskega načrta.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev razmerja
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 1. člena ZBPP, ki določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči, prizadevati, da sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Gre za splošno določbo zakona, ki na načelni ravni opredeljuje, da je brezplačna pravna pomoč pravica, ki obvezuje upravičenca, da si mora prizadevati, da se spor reši na miren način izvensodno, če so za to zagotovljeni pogoji z zakonom. Navedeno obveznost torej veže na posebno zakonsko ureditev, ne pa zgolj na neko osebno prizadevanje prosilca.
Tožena stranka je vlogo tožnika pravilno s sklepom zavrgla na podlagi 12.1 točke javnega poziva, saj tožnik v danem roku svoje formalno nepopolne vloge ni dopolnil v skladu s pravilnim pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge. Odločitev je tudi skladna z določbo drugega odstavka 67. člena ZUP, na podlagi katerega se nepopolna ali nerazumljiva vloga, v primeru, če stranka pomanjkljivosti na zahtevo organa v danem roku ne odpravi, zavrže.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni program“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ Operativnega programa regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2013-2015.
Iz besedila javnega poziva jasno izhaja, da morata biti izpolnjena kumulativno, torej hkratno oba pogoja in sicer mora imeti projekt regionalni pomen oz. mora izboljšati stanje okolja in hkrati tudi imeti vpliv na ustvarjanje delovnih mest. Tako je, glede na navedeno besedilo javnega poziva, ki določa pogoje za kandidiranje na predmetnem javnem pozivu, ugovor tožnika, da je dovolj, da izpolni enega od pogojev, neutemeljen.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - zakonec - skladnost zakona z ustavo - načelo enakosti pred zakonom
Za tožnico je sporna ustavnost prvega odstavka 115. člena ZDoh-2. S to določbo so predpisani pogoji za uveljavljanje davčne olajšave in ne obveznosti, kar pomeni, da gre za ureditev, pri kateri je polje proste presoje zakonodajalca posebej široko. Po mnenju sodišča položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana ni enak položaju, ki ga ima v razmerju do staršev otrok do 26 leta starosti iz tretjega odstavka 115. člena ZDoh-2. Gre namreč za položaja, ki sta v razmerju do zavezanca, ki uveljavlja olajšavo, različna, tako po poimenovanju, kot tudi po vsebini, ki izhaja iz določb ZZZDR. Različen dejanski položaj pa dopušča oziroma narekuje različno zakonsko ureditev.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - usposabljanje za delov v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu - zaključek usposabljanja - sprememba obveznosti
Tožnik bi glede na vlogo z dne 6. 1. 2012 ter ob upoštevanju s strani Agencije za kmetijske trge odobrenih sprememb obveznosti moral v okviru Programa usposabljanja 1 izvesti 11 usposabljanj. Izvedel pa je le eno usposabljanje, kar ni sporno. Mogoče je namreč upoštevati le tiste spremembe, ki jih Agencija odobri na podlagi 54. člena ZKme-1, po katerem Agencija obrazloženemu zahtevku za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, ugodi, če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev.
Tožnik zmotno meni, da je mogel, ne da bi pri Agenciji predhodno izposloval odobritev sprememb, izvedbo posameznih prijavljenih usposabljanj opustiti ter nato (zgolj) za izvedena usposabljanja uveljavljati izplačilo sredstev.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - usposobljenost - pomemben vir dohodka - obnova postopka
Pripombe tožnice, navedene v predlogu za obnovo postopka in na obravnavi, tudi če bi bile podane med rednim postopkom, pred izdajo odločbe z dne 24. 4. 2008, ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Pogoji za kmeta – fizično osebo, za leto 2008, ki jih določa 24. člen ZKZ, so izpolnjeni.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - pokazana meja - domneva strinjanja s predlagano mejo
Geodet mora opozoriti stranke na posledico, ki iz njenega nestrinjanja s pokazano mejo in nato neaktivnostjo, da bi pokazali svojo mejo, izhajajo. Vendar pa opustitve opozorila v obravnavani zadevi ni šteti kot pravno relevantno za odločitev, ker ob vsebini izjave, ki jo je podala pooblaščenka, prvostopni organ ni imel podlage, da uporabi fikcijo strinjanja, saj je pooblaščenka opisala mejo, ki jo v naravi tožnika zatrjujeta, kar posledično pomeni, da je bila s strani strank njihova meja opisana, ter bi bilo zato tudi šteti, da je bila „pokazana“. Zato bi moral v skladu z opisano mejo s strani tožnikov geodet le-to prikazati v elaboratu ureditve meje, prvostopenjski organ pa ne uporabiti fikcije o strinjanju s predlagano mejo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti uvedbe obnove postopka v zvezi z obema okoliščinama obnovitvenega razloga (nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in glede dvojnega financiranja) ne more preizkusiti. To pa je glede na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 predpogoj, da sodišče sploh lahko presoja obstoj (teh dveh) okoliščin obnovitvenega razloga.
ZOFVI člen 33, 33/3, 34, 34/1. Pravilnik o vzgojno-varstvenih družinah člen 5. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 12, 12/2.
vzgojno-izobraževalni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - izpolnjevanje pogojev
V konkretni zadevi ni sporno, da gre za otroke prvega starostnega obdobje ter da se prostori za njihovo varstvo nahajajo v kleti objekta. Tožnica navedenemu dejstvu ne oporeka, pač pa meni, da se določba drugega odstavka 12. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca v obravnavani zadevi ne bi smela uporabiti. V tretjem poglavju navedenega Pravilnika je določena ureditev prostorov za otroke v vzgojno-varstveni družini. Navedeno poglavje vsebuje le tri člene, ki so res lex specialis glede prostorov za vzgojno–varstvene družine, na kar se sklicuje tožnica. Vendar pa se glede vseh ostalih pogojev za prostore, ki niso urejeni v teh treh členih, uporabljajo določila prvega in drugega poglavja, ki veljajo za novogradnje in stavbe, ki niso grajene namensko za vrtec. Zato je že ugotovitev, da se navedeni prostori nahajajo v kleti, sama po sebi zadosten razlog za zavrnitev tožničine zahteve za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja za izvajanje programa za predšolske otroke.
ZG člen 49. Uredba o pristojbini za vzdrževanje gozdnih cest člen 3, 6, 6/1, 6/3.
pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest - zavezanec za plačilo - za odmero pristojbine relevantni podatki
Ugovor o nepravnomočnem lastništvu, ob vpisanem pravnem dejstvu v zemljiški knjigi, ki je izvorna evidenca o lastnikih, v obravnavanem postopku ni mogel biti pravno relevanten, kljub razlogom, ki jih za nepravnomočnost navaja tožnik v tožbi.
Podatek o katastrskem dohodku, vpisanem v zemljiškem katastru na dan 30. 6. 2013, od katerega se po izpodbijani odločbi odmerja pristojbina, je ugotovljen na podlagi in skladno s posredovanimi podatki zemljiškega katastra.
Davčnemu organu je podatke o višini katastrskega dohodka posredoval upravni organ, pristojen za geodetske zadeve. Na to sporočilo je davčni organ vezan, ker gre za uradno pridobljene podatke, na katere se odmerja obveznost. Tožnik zato ugovorov zoper višino katastrskega dohodka ne more uspešno uveljavljati v konkretnem postopku odmere pristojbine za gozdne ceste.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gozdarsko-kmetijska gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Razlogi, razen lastništva nepremičnin, iz izpodbijane odločbe v smislu, da nepremičnine tožnice sestavljajo zaokroženo gospodarsko celoto – gospodarsko enoto, ne izhajajo, čeprav je razloge v tej smeri tožnica navajala že v ugovoru.
odmera nagrade in stroškov odvetniku - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Napotnica, ki ni bila vložena pri toženki po vročeni obtožnici zoper prosilca, je bila vložena prepozno in odločitev organa za BPP posledično pravilna.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve zakona. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev
V obravnavanem primeru gre za spor končnega uporabnika po drugi alineji prvega odstavka 217. člena ZEKom-1, po kateri toženka rešuje spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev.