agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - aktivna legitimacija - istovetnost premoženjskih pravic - način izvrševanja premoženjskih pravic - solastnina - skupna lastnina
Oblika lastninske organiziranosti agrarne skupnosti ob njeni ponovni vzpostavitvi ni pomembna za presojo, ali člani ponovno vzpostavljene agrarne skupnosti lahko zahtevajo vrnitev odvzetih premoženjskih pravic na podlagi ZPVAS. Ker člani agrarne skupnosti premoženjske pravice, ki jim bodo vrnjene s pravnomočno odločbo, skladno z določbami ZPVAS lahko izvršujejo le na enak način, kot so svoje premoženjske pravice na odvzetem premoženju izvrševali člani nekdanje agrarne skupnosti ob podržavljenju, za odločitev o utemeljenosti zahtevkov v obravnavanih zadevah ni pravno pomemben niti zapis v Sporazumu, da je agrarna skupnost organizirana kot solastninska skupnost, niti to, da ob ponovni vzpostaviti agrarne skupnosti Statut še ni vseboval ureditve načina izvrševanja premoženjskih pravic, ki bodo njenim članom s pravnomočno odločbo vrnjene na podlagi določb ZPVAS.
ukrepi za stabilnost bank - odločba o izrednih ukrepih - stranka v postopku - stranski udeleženec - imetniki podrejenih obveznic - prekinitev postopka - predhodno vprašanje
Banka Slovenije je z izpodbijanim sklepom zavrgla zahteve tožnikov za dovolitev udeležbe v postopku in za vročitev odločbe o izrednih ukrepih v Banki A. d.d. z obrazložitvijo, da tretje osebe ne morejo uveljavljati svojih pravnih koristi v postopku pravnega varstva presoje zakonitosti odločbe o izrednih ukrepih.
Ustavno sodišče vodi postopek presoje zakonitosti posameznih določb ZBan-1, na katerih temelji tudi izpodbijani sklep, zato je sodišče predmetni postopek prekinilo do odločitve Ustavnega sodišča in Sodišča EU, na katero je bilo naslovljeno vprašanje za predhodno odločanje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izvensodna rešitev razmerja
Tožena stranka je svojo odločitev oprla na določbo 1. člena ZBPP, ki določa, da si mora vsakdo, ki je pod pogoji po tem zakonu lahko upravičenec do brezplačne pravne pomoči, prizadevati, da sporno razmerje reši izvensodno, če so za to zagotovljeni ustrezni pogoji po zakonu. Gre za splošno določbo zakona, ki na načelni ravni opredeljuje, da je brezplačna pravna pomoč pravica, ki obvezuje upravičenca, da si mora prizadevati, da se spor reši na miren način izvensodno, če so za to zagotovljeni pogoji z zakonom. Navedeno obveznost torej veže na posebno zakonsko ureditev, ne pa zgolj na neko osebno prizadevanje prosilca.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - rok za vložitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Prosilka si je že sama predhodno našla odvetnika in se z njim dogovorila za opravo nujnega pravnega dejanja. Zato se sodišče ne strinja z oceno tožene stranke, da ji v času pred iztekom roka za vložitev pritožbe, ne bi bilo mogoče zagotoviti osebe za izvajanje pravne pomoči.
ukrep tržnega inšpektorja - delo na črno - odlog izvršitve izpodbijane odločbe - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Sama materialna škoda še ne pomeni težko popravljive škode; da bi bila škoda težko popravljiva, morajo biti poleg višine škode izkazane še druge okoliščine, ki bi kazale na ogroženost poslovanja tožeče stranke. Tožnica tako ni izkazala verjetnosti nastanka težko popravljive škode; začasno odredbo pa je mogoče za zadržanje izvršitve izpodbijanega akta izdati le, če tožeča stranka izkaže, da je to potrebno, da se prepreči škoda, ki bi ji nastala že v teku sodnega postopka ter bi jo bilo v primeru uspeha s tožbo nato težko popraviti.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom
Upravni organ je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja glede presoje, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom, dolžan upoštevati ureditev, kot izhaja iz (občinskega) prostorskega načrta.
status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - usposobljenost - pomemben vir dohodka - obnova postopka
Pripombe tožnice, navedene v predlogu za obnovo postopka in na obravnavi, tudi če bi bile podane med rednim postopkom, pred izdajo odločbe z dne 24. 4. 2008, ne bi mogle vplivati na drugačno odločitev v zadevi. Pogoji za kmeta – fizično osebo, za leto 2008, ki jih določa 24. člen ZKZ, so izpolnjeni.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Sodišče izpodbijanega sklepa glede pravočasnosti uvedbe obnove postopka v zvezi z obema okoliščinama obnovitvenega razloga (nepravilnega vnosa zaporedne številke za leto 2020 v predhodno pripravljen obrazec „9.b Analiza stroškov in koristi“ in glede dvojnega financiranja) ne more preizkusiti. To pa je glede na sklep Vrhovnega sodišča RS X Ips 265/2013 predpogoj, da sodišče sploh lahko presoja obstoj (teh dveh) okoliščin obnovitvenega razloga.
davek na nepremično premoženje večje vrednosti - davčna osnova - množično vrednotenje nepremičnin - odločba Ustavnega sodišča
Ustavno sodišče je odločilo, da je bil 193. člen ZUJF, ki je podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, v neskladju z Ustavo. Odločba Ustavnega sodišča ima učinek razveljavitve zakona. Določba 193. člena ZUJF o davčni osnovi za davek na nepremično premoženje večje vrednosti se po navedenem v nepravnomočno rešenih zadevah ne uporabi, kar v obravnavani zadevi pomeni, da davčna osnova v zakonu ni določena in da zato ni zakonske podlage za odmero davčne obveznosti.
odobritev pravnega posla - gozdno zemljišče - začasna odredba - težko popravljiva škoda - posek gozda
Tožnica ni izkazala pogoja za izdajo začasne odredbe – nastanka težko popravljive škode. Navaja, da bodo gozdne parcele, ki so bile predmet prodaje, že posekane in tako uničene za nekaj generacij. Z navedeno trditvijo pa ni izkazala za verjetno, da bo do poseka prišlo, niti da bo škoda nastala njej, torej v njeni sferi. Ker zakonski pogoji za začasno odredbo niso izpolnjeni, je sodišče zahtevo za njeno izdajo zavrnilo.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007 do 2013 v letih 2011 do 2013 člen 95, 95/6, 95/6-9.
neposredna plačila v kmetijstvu - razvoj podeželja - izplačilo sredstev - zahteva za izplačilo sredstev - upravičeni stroški
Iz predloženih dokazil o stroških (račun za tisk, štiri avtorske pogodbe, ena podjemna pogodba) in predloženega Poročila o opravljenem delu, ki je sestavni del zahtevka za izplačilo sredstev, je organ ugotovil, da se uveljavljani stroški navezujejo na naslednje vsebine: - analizo stanja, ki zajema terensko delo z inventarizacijo rib, ki živijo v obravnavanem delu reke Save; - izdajo knjige o ribji populaciji in ribolovu na obravnavanem območju; - organizacijo in izvedbo delavnic za zainteresirano javnost s predstavitvijo knjige in izsledkov tudi glede možnosti turističnega razvoja. Na teh podlagah je upravni organ zaključil, da vsi uveljavljani stroški predstavljajo stroške storitev, vezane na aktivnosti v ribištvu in ribogojstvu, in da gre tako za neupravičene stroške.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek - silobran
Pristojni organ za BPP zaključuje, da zahteva tožnika za BPP ni razumna in nima verjetnega izgleda za uspeh, saj gre pri ravnanju A.A. za silobran, ki pa ni kaznivo dejanje, zato ni izpolnjen eden izmed zakonskih pogojev iz 24. člena ZBPP, in sicer da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, ki pa mora biti izpolnjen poleg finančnega in premoženjskega stanja prosilca.
nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - usposabljanje za delov v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu - zaključek usposabljanja - sprememba obveznosti
Tožnik bi glede na vlogo z dne 6. 1. 2012 ter ob upoštevanju s strani Agencije za kmetijske trge odobrenih sprememb obveznosti moral v okviru Programa usposabljanja 1 izvesti 11 usposabljanj. Izvedel pa je le eno usposabljanje, kar ni sporno. Mogoče je namreč upoštevati le tiste spremembe, ki jih Agencija odobri na podlagi 54. člena ZKme-1, po katerem Agencija obrazloženemu zahtevku za spremembo obveznosti, določenih v odločbi o pravici do sredstev, ugodi, če bi bile tudi s spremembo obveznosti izpolnjene vse zahteve iz predpisov in javnega razpisa ter dosežen namen, za katerega je bila stranki dodeljena pravica do sredstev.
Tožnik zmotno meni, da je mogel, ne da bi pri Agenciji predhodno izposloval odobritev sprememb, izvedbo posameznih prijavljenih usposabljanj opustiti ter nato (zgolj) za izvedena usposabljanja uveljavljati izplačilo sredstev.
poslovna sposobnost - po poslovno nesposobni osebi vložena tožba - skrbnik - zavrženje tožbe
Izpodbijana odločba CSD je bila prosilčevemu zakonitemu zastopniku vročena 19. 5. 2015. Navedeno pomeni, da je imel zakoniti zastopnik možnost in dolžnost, da bi zoper sporno odločbo v tožnikovem imenu vložil pravno sredstvo (tožbo v upravnem sporu), če bi presodil, da je to tožniku v korist. Z vročitvijo izpodbijane odločbe tožnikovemu zakonitemu zastopniku je bila ustrezno varovana njegova pravica do sodnega varstva. V takem primeru bi bilo pozivanje k morebitni odobritvi tožbe v nasprotju z namenom, s katerim je bila tožniku odvzeta opravilna sposobnost, saj bi pomenilo, da lahko tožnik še naprej po lastni presoji sproža sodne postopke, sodišču pa nalaga, da opravi komunikacijo z njegovim stalnim skrbnikom – to je dejanje, do katerega bi, upoštevaje za kakšen namen je bil stalni skrbnik v konkretnem primeru postavljen oz. predviden, moralo priti med stranko in zakonitim zastopnikom že pred vložitvijo pravnega sredstva.
dohodnina - davčna olajšava - posebna olajšava - vzdrževani družinski član - zakonec - skladnost zakona z ustavo - načelo enakosti pred zakonom
Za tožnico je sporna ustavnost prvega odstavka 115. člena ZDoh-2. S to določbo so predpisani pogoji za uveljavljanje davčne olajšave in ne obveznosti, kar pomeni, da gre za ureditev, pri kateri je polje proste presoje zakonodajalca posebej široko. Po mnenju sodišča položaj zakonca kot vzdrževanega družinskega člana ni enak položaju, ki ga ima v razmerju do staršev otrok do 26 leta starosti iz tretjega odstavka 115. člena ZDoh-2. Gre namreč za položaja, ki sta v razmerju do zavezanca, ki uveljavlja olajšavo, različna, tako po poimenovanju, kot tudi po vsebini, ki izhaja iz določb ZZZDR. Različen dejanski položaj pa dopušča oziroma narekuje različno zakonsko ureditev.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - predobravnavni narok - načelo pravičnosti in morale - interes pravičnosti
Pri presoji kriterijev iz prvega in tretjega odstavka 24. člena ZBPP ne gre za presojo razumnosti zahteve za dodelitev BPP, temveč za presojo razumnosti zadeve (pričakovanja oz. zahtevka), v zvezi s katero je vložena prošnja za dodelitev BPP.
ZOFVI člen 33, 33/3, 34, 34/1. Pravilnik o vzgojno-varstvenih družinah člen 5. Pravilnik o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca člen 12, 12/2.
vzgojno-izobraževalni zavod - vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja - izpolnjevanje pogojev
V konkretni zadevi ni sporno, da gre za otroke prvega starostnega obdobje ter da se prostori za njihovo varstvo nahajajo v kleti objekta. Tožnica navedenemu dejstvu ne oporeka, pač pa meni, da se določba drugega odstavka 12. člena Pravilnika o normativih in minimalnih tehničnih pogojih za prostor in opremo vrtca v obravnavani zadevi ne bi smela uporabiti. V tretjem poglavju navedenega Pravilnika je določena ureditev prostorov za otroke v vzgojno-varstveni družini. Navedeno poglavje vsebuje le tri člene, ki so res lex specialis glede prostorov za vzgojno–varstvene družine, na kar se sklicuje tožnica. Vendar pa se glede vseh ostalih pogojev za prostore, ki niso urejeni v teh treh členih, uporabljajo določila prvega in drugega poglavja, ki veljajo za novogradnje in stavbe, ki niso grajene namensko za vrtec. Zato je že ugotovitev, da se navedeni prostori nahajajo v kleti, sama po sebi zadosten razlog za zavrnitev tožničine zahteve za vpis v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja za izvajanje programa za predšolske otroke.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev
V obravnavanem primeru gre za spor končnega uporabnika po drugi alineji prvega odstavka 217. člena ZEKom-1, po kateri toženka rešuje spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev.
odvzem deklaracije za proizvodno napravo - ponovno odločanje o zadevi - za odločanje relevanten predpis
V obravnavani zadevi ni sporno, da se je predmetni postopek začel v času, ko je bil v veljavi star EZ, saj je postopek v teku že od leta 2013. Ko je Agencija za energijo odločala v ponovnem postopku in izdala akt, ki je predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu, je veljal nov EZ-1. Slednji ima v osmem odstavku 548. člena izrecno določbo, da se upravni postopki Agencije, ki so bili uvedeni pred uveljavitvijo tega zakona, končajo po dosedanjih predpisih. Glede na to, da ima zakon, ki je bil v veljavi v času, ko je Agencija izdala izpodbijana akta (EZ-1), specialno določbo, ki se nanaša na postopke, uvedene pred uveljavitvijo tega zakona, za kar gre tudi v predmetni zadevi, ni pravilno stališče, da zoper odločbo Agencije ni dovoljena pritožba. Izpodbijani sklep zato ni zakonit.
zaščitena kmetija - status zaščitene kmetije - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - gozdarsko-kmetijska gospodarska celota - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - bistvena kršitev določb postopka
Razlogi, razen lastništva nepremičnin, iz izpodbijane odločbe v smislu, da nepremičnine tožnice sestavljajo zaokroženo gospodarsko celoto – gospodarsko enoto, ne izhajajo, čeprav je razloge v tej smeri tožnica navajala že v ugovoru.