ZBPP člen 34, 34/2. ZUP člen 153, 153/1, 153/1-2, 153/2, 153/2-2.
brezplačna pravna pomoč - postopek odločanja o brezplačni pravni pomoči - prekinitev postopka zaradi uvedbe postopka odvzema poslovne sposobnosti - odločitev o pravici - upravni akt
Sodišče tožniku pritrjuje, da ugotovljeno dejansko stanje, to je (šele) uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti, ni dajalo podlage za odločitev o prekinitvi postopka na podlagi 2. točke prvega odstavka 153. člena ZUP ter da je organ odločil ob nepravilni uporabi zakona.
URS člen 23, 125, 134, 134/1, 134/2. Zakon o sodiščih 1a, 1a/4. ZUS-1 člen 3, 4.
upravni spor - človekove pravice - materialna imuniteta sodnika - upravni akt - upravno dejanje - zavrženje tožbe - začasna odredba
Za sodnika je izključena pravna (civilna in kazenska odgovornost) za mnenje, ki ga poda pri odločanju na oziroma v sodišču. Za uporabo materialne imunitete ni nujno, da gre za akt sodnika znotraj procesa sojenja, ampak zadošča, da gre za akt sodnika v okviru zakonskih in ustavnih pristojnosti sodišča za odločanje v neki zadevi. Upravni akti oziroma dejanja po ZUS-1 niso tiste odločitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvrševanje svojih ustavnih pristojnosti.“
Tožnik ima zagotovljeno drugo sodno varstvo, zato tožba ni dopustna. Tožnik se je namreč zoper izpodbijano odredbo pritožil, o pritožbi zoper sklep o zavrženju njegove pritožbe pa je odločal tudi izvenrazpravni senat. Tožnik bi lahko vložil ustavno pritožbo in z ustavno pritožbo uveljavljal sodno varstvo ustavnih pravic.
upravni spor - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - težko popravljiva škoda
Čeprav je tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla razumne razloge za izdajo začasne odredbe, pa ni zadostila dokaznemu standardu, ki ga je vzpostavilo Vrhovno sodišče v tovrstni upravno-sodni praksi. Tožnik škodo opisuje zgolj na načelni ravni in je ne konkretizira v povezavi z izpodbijanim aktom. Na splošno navaja, da ne more opravljati dejavnosti upravljavca stvarnega premoženja, za katero ga je pooblastila Vlada RS in da škoda nastaja tudi ustanoviteljici pa tudi širši družbi, občanom, ki morajo možnosti za najem športnih objektov iskati drugje. Navaja, da ji s tem izpade pomemben vir sredstev za vzdrževanje in ohranjanje nepremičnin, vendar dalj od te navedbe v konkretizaciji škode ne gre. Ker tožnika škode ne konkretizira tako, da bi izhajala iz okoliščin sklepanja ali priprav na sklepanje najemnih pogodb v konkretnem primeru in ni predložila nobenega dokaza, tudi ni z ničemer utemeljila, da bi bila škoda v konkretnem primeru težko popravljiva.
začasni predsednik sodišča - prenehanje mandata - učinkovanje odločitve o imenovanju - vložitev tožbe - zadržanje izvršitve o imenovanju
Glede na to, da je zoper odločbo Sodnega sveta o imenovanju predsednika Okrožnega sodišča v Celju mogoče vložiti tožbo (ki je bila v konkretnem primeru tudi vložena), imenovanje ne more učinkovati že z dnem odločitve o imenovanju. To izhaja že iz splošnih pravil o dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti upravnih odločb in sklepov, kar ureja ZUP v členih od 224 do 225. Odločba Sodnega sveta je torej dokončna, vendar poseben zakon, to je ZS, glede imenovanja predsednika v devetem odstavku 62b. člena določa, da vložena tožba zadrži izvršitev imenovanja. Glede na navedeno zakonsko ureditev je torej izvršitev imenovanja predsednika Okrožnega sodišča zadržana do poteka roka za vložitev tožbe, če ta ni vložena, če pa je, pa do odločitve sodišča o tožbi, če je o njej odločeno v roku iz devetega odstavka 62b. člena ZS (30 dni) oziroma do izteka tega roka.
Ugovor tožeče stranke, da v obrazložitvi izpodbijane odločbe nepremičnina v solasti prosilca, v kateri prosilec živi, ni določno opredeljena, prav tako ni navedena njena vrednost in zato odločbe v tem delu ni mogoče preizkusiti, je utemeljen.
Določba 3. točke drugega odstavka 12. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev določa, da se med dohodke, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti štejejo le izplačila, ki jih prejme fizična oseba na podlagi zavarovanja za primer bolezni, poškodbe ali invalidnosti, katerega zakon, ki ureja zavarovalništvo, ne določa kot obvezno zavarovanje. Navedeno pomeni, da zavarovalnine, ki izhaja iz zavarovanja premoženja, ni mogoče šteti med občasne neperiodične dohodke na podlagi četrtega odstavka 23. člena ZSVarPre. Zavarovalnina, ki se nanaša na škodni dogodek zavarovanega premoženja prosilca, namreč pomeni le povrnitev škode, ki je nastala na premoženju prosilca, s katero se premoženje prosilca ni povečalo, niti se zaradi odprave škode ni povečal njegov dohodek.
ZUP člen 43, 43/1, 43/2, 260, 260-9, 263, 263/2, 263/1-5, 267, 267/1. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup člen 5, 5/1. ZUS-1 člen 4, 4/1, 33, 33/2, 33/2-2, 64, 64/2, 66.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom - obnova postopka - stranski udeleženec - pravni interes - ugotovitvena sodba - podredni zahtevek
Uveljavljanje obnovitvenega razloga iz 9. točke 260. člena ZUP je mogoče le v predpisanem roku enega meseca. Tožničin predlog za obnovo postopka, ki ga je prvostopenjski organ prejel dne 22. 4. 2014, se nanaša na odločbo z dne 12. 12. 2013 o dovolitvi začasne čezmerne obremenitve okolja s hrupom v času poteka javne prireditve „Krasovanje 2014“, ki se je zaključila 28. 12. 2013. V navedenem roku predlog ni bil podan.
Tožničin predlog za obnovo postopka je bil zavržen, ker je bil vložen prepozno, kar pomeni, da že iz tega razloga niso izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavo podrejenega tožbenega zahtevka, zato je sodišče tožbo zavrnilo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - pobuda za oceno ustavnosti
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je potrebno navesti, zoper kateri predpis oziroma splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, se želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti ter da je potrebno izkazati pravni interes, tožnik pa svoje prošnje ni dopolnil v skladu s pozivom, saj ni navedel predpisa oziroma splošnega akta, zoper katerega želi vložiti pobudo za oceno ustavnosti, niti ni izkazal svojega pravnega interesa, zaradi česar bi ustavno sodišče tako pobudo za oceno ustavnosti zavrglo. Tožena stranka je zato pravilno sklepala, da v zadevi, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, nima verjetnega izgleda za uspeh ter tako ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov
Glede na določbe 20. člena ZBPP sodišče ne more upoštevati tožnikovih tožbenih ugovorov, saj ti niso pravno relevantni. V zadevi namreč ni pomembno, da ni želel dati neresničnih podatkov, niti da je njegova sedanja partnerica menila, da podatkov o svojem premoženjskem stanju ni dolžna razkriti.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - socialni spor - pravica do družinske pokojnine
Organ za BPP je odločitev pravilno oprl na zaključek, da tožnica v zadevi nima verjetnih izgledov za uspeh, glede na to, da ne izpolnjuje materialnopravnega pogoja 45 oziroma 40 let starosti ob smrti moža za priznanje družinske pokojnine, ki je v tožničinem primeru določen v 89. členu Statuta skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 4, 4/5. ZMZ člen 2, 21, 22, 23, 26, 27, 28, 34, 53, 53-1, 42, 42/6. ZUP člen 9.
mednarodna zaščita - združitev postopkov - enotni postopek - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - romska narodnost - ustavna odločba - obrazložitev odločbe - specifične informacije o izvorni državi - načelo nevračanja - prosilec s Kosova
Zgolj življenje v narodnostno mešanem območju, kjer so tudi pripadniki srbskega in albanskega porekla, kljub medsebojnim nerazumevanju in nasprotjem, namreč ne zadošča za sklepanje, da bi bili tožniki preganjani v smislu 26. člena ZMZ zaradi svoje romske etnične pripadnosti. Raznolika narodnostna struktura prebivalstva in nerazumevanje oziroma incidenti med pripadniki različnih etničnih skupin, sami po sebi nujno ne pomenijo, da bi tožniki ob morebitni vrnitvi v izvorno državo ostali brez zaščite podvrženi preganjanju, temelječem na njihovi romski narodnosti. Zgolj njihova romska narodnostna pripadnost namreč ne zadošča za utemeljitev obstoja utemeljenega strahu pred preganjanjem.
V okviru ugotavljanja splošne verodostojnosti gre za ugotavljanje okoliščin, ali je prosilec oseba, ki ji je mogoče verjeti. To se ocenjuje na podlagi njegovih izjav in ravnanja pred in med postopkom za pridobitev mednarodne zaščite. V sodni praksi se je izoblikovalo in ustalilo stališče, da je splošna neverodostojnost prosilca za mednarodno zaščito podana, če so izjave prosilca nasprotujoče glede bistvenih okoliščin in se teh kontradiktornosti ne da razumno razložiti. Celo če se šteje, da je prosilec neverodostojna oseba, pa pristojni organ ne more mimo tega, da je organ pri presoji pogojev za priznanje subsidiarne zaščite in s tem povezanega načela nevračanja dolžan preveriti prosilčeve izjave v povezavi s specifičnimi in splošnimi informacijami.
mednarodna zaščita - subsidiarna oblika zaščite - podaljšanje subsidiarne zaščite - varnostna situacija v izvorni državi - notranja zaščita - ciljno nasilje
V postopku podaljšanja subsidiarne zaščite se preverja le, ali je treba zaščito podaljšati iz razlogov, zaradi katerih je bila prosilcu zaščita priznana prvič.
V primeru, da prosilec v prošnji za podaljšanje subsidiarne zaščite uveljavlja druge razloge, je treba njegovo zahtevo obravnavati bodisi na podlagi 69. člena ZMZ (zatečeni begunci) ali pa se lahko ponovno uveljavlja na podlagi in v skladu s 56. in 57. členom ZMZ prošnja, v kateri prosilec ponovi okoliščino za mednarodno zaščito, ki jo je neuspešno zatrjeval (zanjo ni imel dokazov) v postopku, v katerem mu je bila nato zaščita podeljena zaradi drugih okoliščin.
V obravnavanem primeru bi bilo mogoče zavrniti podaljšanje subsidiarne zaščite pod pogojem, če v delu Afganistana, kamor naj bi bil tožnik razseljen, ni utemeljene nevarnosti, da utrpi resno škodo (merilo varnosti), in je mogoče pričakovati, da se bo v tem delu države tudi dejansko nastanil (test razumnosti). Test razumnosti se nanaša na nastanitev v delu države, kamor bo razseljen, zajema pa oceno, ali je od prosilca glede na splošne razmere v delu države, kamor bo razseljen, in njegove osebne okoliščine, mogoče pričakovati, da se bo tam nastanil (ustalil) oziroma ali bo kraj nastanitve zaradi nečloveških in ponižujočih razmer prisiljen zapustiti.
Umori zaradi krvnega maščevanja so tudi po tožbenih navedbah kaznivi. To pomeni, da gre za kazniva dejanja kljub morebitni skladnosti ravnanja s pravili krvnega maščevanja. Zato je v obravnavani zadevi pravno odločilen odnos policije in drugih državnih organov do dejanj, ki naj bi pomenila ali povzročila zatrjevano krvno maščevanje.
davek na promet nepremičnin - odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini - davčna osnova - javna dražba
Davčna obveznost je nastala na podlagi pravnomočnega sklepa o domiku nepremičnine, ki ga je izdalo pristojno sodišče in sicer v višini 2% od davčne osnove, kot to določa 9. člen ZDPN-2.
disciplinski postopek - hujši disciplinski prestopek - fizični napad na soobsojenca
Tožnik je storil hujši disciplinski prestopek fizičnega napada na soobsojenca. Dejansko stanje v zadevi je ugotovljeno na podlagi dokazil, opravljena je bila tudi ustna obravnava. Tožnik je imel možnost navesti vse okoliščine v zvezi z očitanim disciplinskim prestopkom in se seznaniti se z vsemi okoliščinami, ugotovljenimi v tem postopku. Iz ugotovitev dejanskega stanja je nedvomno ugotovljeno, da je tožnik začel fizični konflikt in fizično napadel soobsojenca ter s tem storil hujši disciplinski postopek po 2. alineji drugega odstavka 87. člena ZIKS-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - plačilo obratovalnih stroškov v najemnem stanovanju
V pravdni zadevi, za katero tožnik prosi za dodelitev BPP, gre za terjatve iz naslova plačila obratovalnih stroškov večstanovanjskega objekta, v katerem se nahaja stanovanje, ki ga ima najetega tožnik. Sodišče je presojalo obseg pooblastila tožene stranke pri presoji (objektivnega) pogoja po 24. členu ZBPP za upravičenost do dodelitve BPP v pravdnem postopku, saj je tožnik v tožbi ugovarjal, da je tožena stranka presegla svoje pristojnosti. Po presoji sodišča je tožena stranka v obravnavanem postopku pravilno presojala, ali je v zadevi podan objektivni pogoj iz tretjega odstavka 24. člena ZBPP, torej, ali ima tožnik verjetne izglede za uspeh v pravdni zadevi za katero prosi dodelitev BPP. Tožnik je bil kot najemnik v skladu z najemno pogodbo dolžan plačevati tekoče individualne in skupne obratovalne stroške upravljanja, zato verjetni izged za uspeh v danem primeru ni bil izpolnjen. Zato kljub slabemu finančnemu stanju , tožniku ni mogoče dodeliti BPP v konkretni zadevi.
prekinitev postopka - sklep o prekinitvi postopka - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - začasna odredba
Sklep o prekinitvi postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, ki ga izpodbija tožnik v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o prekinitvi postopka med navedene sklepe ne sodi. Z njim je sprejetje odločitve o izdaji dokončnega upravnega akta začasno odloženo do odločitve o predlogu za postavitev zakonitega zastopnika tožniku oziroma končanja postopka odvzema poslovne sposobnosti tožniku pri nepravdnem sodišču. Zato takega sklepa ni mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu.
Ker tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, kar je bilo razlog za njeno zavrženje, je slednje razlog za zavrženje tudi predlagane začasne odredbe.
ZUP člen 47, 179, 237, 237/2, 237/2-4. ZBPP člen 34, 34/2. ZPP člen 79, 81, 82.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrženje prošnje - procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - odločba o imenovanju skrbnika - potrdilo o dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe - bistvena kršitev pravil upravnega postopka - upravni spor - začasni zastopnik
Potrdilo o dokončnosti oziroma pravnomočnosti odločbe je potrdilo v smislu 179. člena ZUP, ki potrjuje obstoj določenega pravno pomembnega dejstva, v konkretnem primeru je to datum pravnomočnosti oziroma dokončnosti odločbe o imenovanju tožnikovega skrbnika. Glede na predloženo potrdilo je odločba o imenovanju skrbnika postala dokončna šele 28. 5. 2015 in šele s tem dnem je imenovani
skrbnik pridobil upravičenje opravljati naloge tožnikovega skrbnika, vključno z
zastopanjem v upravnih in sodnih postopkih. To pa pomeni, da tožnika v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, ni zastopal njegov zakoniti zastopnik, kar pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 4. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
dohodnina - molk organa - molk organa druge stopnje - procesne predpostavke za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Na podlagi 36. člena ZUS-1 je sodišče opravilo predhodni preizkus predmetne tožbe, vložene zaradi molka organa druge stopnje. Ugotovilo je, da kljub pozivu sodišča na dopolnitev tožbe in opozorilu na posledice tožnik v danem roku sodišču ni predložil kopije pritožbe in zahteve drugostopenjskemu organu, naj v zadevi odloči v nadaljnjih sedmih dneh. Glede na navedeno po presoji sodišča v predmetni zadevi niso podane procesne predpostavke za vložitev tožbe zaradi molka drugostopenjskega organa iz drugega odstavka 28. člena ZUS-1.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - dodelitev nepovratne finančne vzpodbude - za odločanje relevanten predpis - načelo zakonitosti
Toženo stranko pri uporabi materialnih predpisov pri odločanju veže načelo zakonitosti, določeno v prvem odstavku 6. člena ZUP. V skladu s tem načelom je upravni organ dolžan upoštevati predpis, veljaven v času odločanja, in ne predpis, veljaven v času vložitve vloge.