Zakonitost odločbe tožene stranke, s katero je ta zavrnila pritožnikovo pritožbo zoper investitorjema izdano lokacijsko dovoljenje za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo z vidika določb 2. odst. 54. čl. in 1. odst. 55. čl. ZUN in pogojev, ki jih določa PUP.
Inšpekcijski postopek ni ovira za izdajo lokacijskega dovoljenja za legalizacijo stanovanjske hiše v gradnji, če je gradnja v skladu s pogoji PUP. Upravni organ je dolžan sosedu omogočiti vpogled le v svoje spise, ne pa tudi v inšpekcijski spis, saj se inšpekcijski postopek vodi pri drugem upravnem organu.
Če gre za legalizacijo, je potrebno presoditi, ali so upoštevana določila odloka o prostorskih ureditvenih pogojih, zlasti tista, ki urejajo odmik, saj je prav ta okoliščina med strankama sporna.
odgovornost za škodo od nevarne stvari - podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost - dejanje oškodovanca - spolzka tla kot nevarna stvar
Sodna praksa je že večkrat zavzela stališče, da so spolzka tla kot stvar, iz katere izvira pri redni rabi in pri običajni pazljivosti večja nevarnost za uporabnike, nevarna stvar (drugi odstavek 154. člena in 173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Na prisojo takšne lastnosti ne vpliva okoliščina, kdo je povzročil, da so tla postala spolzka. Takšna tla so torej sama ob sebi nevarna, ker povzročajo večjo možnost padcev, tem pa se je praviloma težko izogniti (razen če se v drugih primerih tla s čim prekrijejo ipd.).
Čeprav je član senata na pritožbeni stopnji v pravdi na določitev uporabnine za tuje zemljišče kot predsednik senata odločal na prvi stopnji v pravdi na ugotovitev lastninske pravice na istem zemljišču, to ni razlog za izločitev po 5. točki 71. člena ZPP. Omenjeni pravdi namreč ne predstavljata iste zadeve.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strah
Odškodnine za strah se priznava odškodnina samo v tistih primerih, ki pri oškodovancu povzročijo resno psihično neravnovesje in ne za vsako najmanjšo bolečino ali strah. Toda v danem primeru je izvedenec pojasnil, da je imel tožnik rano na glavi in je prestal pretres možganov srednje stopnje, torej je mogoče njegovo poškodbo po Fischerjevi razvrstitvi poškodb v šest skupin uvrstiti med srednje hude primere (poškodba III. stopnje).
ZOR člen 178, 178/2, 192, 201, 201/1. ZPP-77 člen 12, 12/3.
odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - kazenska odgovornost - obojestranska krivda - povrnitev negmotne škode - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Pravdno sodišče je vezano na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in glede kazenske odgovornosti storilca (3. odstavek 12. člena ZPP). To pa ni razlog, da ne bi moglo ugotavljati morebitne sokrivdne drugih udeležencev nesreče in sploh drugih okoliščin, ki vplivajo na vprašanja v zvezi z odškodninsko odgovornostjo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda po nezavarovanem vozilu - regresni zahtevek zavarovalnice
Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (bivše federacije št. 17/90 in 82/90), je v 99. členu določal pravila za povračilo škode, povzročene z uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval proti avtomobilski odgovornosti. Po tem določilu je zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, vstopila v njegove pravice proti osebi, odgovorni za škodo in sicer za izplačani znesek, obresti in stroške.
pogodba o delu - posredniška pogodba - pravna narava pogodbe - oblika pogodbe - domneva o popolnosti listine - pogodbena obrestna mera - višina obrestne mere - valutna klavzula
Odločitev, da gre za pogodbo o delu oz. za podjemniško pogodbo in ne za posredovanje je pravilna, saj iz 1. člena pogodbe izhaja, da prevzemnik posla ni iskal primerne stranke, ki bi jo spravil v stik s toženo stranko, ker je bila stranka dobro znana: šlo je za podjetje S., ki ga je bilo treba pripraviti k temu, da bi pod ugodnimi pogoji odprodal prostore poslovno-trgovskega centra v Š. pri K. Iz tega sledi, da ni moglo iti za posredovanje, kjer pripade posredniku pravica do nagrade za opravljeno delo tedaj, ko je sklenjena pogodba (prvi odstavek 823. člena ZOR), ker ni bilo strahu, da bi posrednik povezal komitenta s komerkoli in dobil nagrado tudi v primeru, ko ne bi bilo nobene realne možnosti za sklenitev pogodbe. Poleg tega naloga prevzemnika posla ni bila samo v posredovanju, marveč je tudi svetoval glede strategije pogajanj in je v pogajanjih aktivno sodeloval, česar ni mogoče pričakovati od posrednika, ki mora skrbeti za interese obeh pravdnih strank, med katerima posreduje, in sme sprejeti naročilo za posredovanje od obeh strank (825. člen ZOR).
Razpravljanje o tem, ali je sodišče pravilno uporabilo določila ZTLR, ali bi morali uporabiti pravila Občnega državljanskega zakonika (ODZ) je brez pomena, saj je v zvezi z načelnim pravnim mnenjem Zveznega vrhovnega sodišča (ZSO, št.V/1 -1960) omogočeno priposestvovanje nepremičnine v 20 letih tudi na podlagi določil ODZ, ker je bil zaradi spremenjenih ekonomskih in drugih razmer v družbi skrajšan maksimalni rok in tožniku za priposestvovanje ni bilo več treba dokazovati, da je izvajal zakonito posest.
izvolitev v sodniško funkcijo - ocena sodniške službe - sposobnost ustnega in pisnega izražanja
Odločba tožene stranke (Sodnega sveta RS), ki temelji na negativni oceni glede sposobnosti ustnega in pisnega izražanja, ne da bi tožena stranka ugotavljala, kako kandidat za okrajnega sodnika dejansko obvladuje slovenščino, in ki opira odločitev tožene stranke na negativno oceno personalnega sveta, sprejeto po neformalnem razgovoru, s kandidatom, da ni izpolnil pričakovanj predsednika višjega sodišča glede odprave težav pri obvladovanju slovenskega jezika, in ne upošteva listin in podatkov v upravnih spisih v zvezi s tem, ni zakonita.
ZDT člen 23, 23/3, 79, 80, 81.ZSS člen 26, 27, 27/3, 29, 106, 106/1.
imenovanje na položaj svetnika
Tožena stranka (Sodni svet RS) mora pri imenovanju na položaj svetnika okrožnega državnega tožilstva po 3. odst. 27. čl. ZSS v vsakem primeru ugotavljati tri zakonske pogoje, to je: prvo napredovanje po treh letih; o dopolnjenem petinštiridesetem letu starosti; ocena sodniške-tožilske službe, z ugotovitvijo, da kandidat izpolnjuje pogoje za hitrejše napredovanje.
Izvrševanje pogodbe o pomoči in oskrbi in posledična vselitev oskrbovalke v stanovanje oskrbovanca ne more imeti za posledico pridobitev status imetnika pravice do uporabe stanovanja po oskrbovančevi smrti.
ZOR člen 47, 460. ODZ paragraf 923, 932. ZTLR člen 33.
prodaja tuje stvari - dobrovernost - ničnost pogodbe zaradi predmeta - nepremičnina v družbeni lasti - poznejše prenehanje ničnosti
Pravni prednik tožencev je tožniku prodal nacionalizirane prostore, torej tujo stvar. To pa samo po sebi ni razlog za ničnost pogodbe. Prodani del nepremičnine namreč ni bil takšen, da bi bil pravni promet z njim nedopusten ali nemogoč (47. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Potek dogodkov v obravnavani zadevi je bil tak, da je zdaj realizacija pogodbe mogoča. Toženci so namreč po denacionalizaciji in po dedovanju pridobili sporna prostora v svojo last in zato ni ovir, da izpolnijo svojo pogodbeno obveznost, da tožniku kot pravnemu nasledniku kupcev izstavijo zemljiškoknjižno listino za prenos lastninske pravice na prodani nepremičnini.
ugovor zoper plačilni nalog - prepozen ugovor - zavrženje ugovora - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizijski razlogi kažejo, da toženec uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi s 450. in naslednjimi členi ZPP. Toda domnevnih procesnih kršitev ni določno opredelil, niti ne navedel za utemeljitev revizije potrebnih trditev o procesnih kršitvah ali jih dokazno podprl (v smislu določila 387. člena ZPP).