vojaško stanovanje - pridobitev stanovanjske pravice - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba organa JLA po 25.6.1991 - tožba na izpraznitev stanovanja
Sklep garnizijskega poveljstva o uvrstitvi na seznam prosilcev za stanovanje ne pomeni pridobitve stanovanjske pravice.
ZOR člen 142, 142/1. Splošni pogoji za zavarovanje AO-plus-92 člen 3, 3-1, 4.
zavarovanje za škodo zaradi telesnih poškodb - splošni zavarovalni pogoji - pojem imetnika motornega vozila - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - povrnitev negmotne škode
Tožnik je imetnik vozila kljub temu, da je potem ko je lastnik vozilo dal v uporabo njemu, to vozilo zaupal v upravljanje prijatelju in je medtem prišlo do nesreče. Torej je upravičen do odškodnine po pogojih AO-plus, ker tudi ni podan noben izključitveni razlog.
ZPP (1977) člen 446, 446/2, 446/5. ZIP člen 21, 21/2.ZIZ člen 23.
izdaja plačilnega naloga - pravni interes - zavrženje tožbe - izvršba na podlagi verodostojne listine
Če tožnik vloži tožbo za izdajo plačilnega naloga, namesto izvršbe na podlagi verodostojne listine, mora izkazati pravni interes. Če tega ne stori, sodišče zavrže tožbo.
Na podlagi tožbenega zahtevka, naj sodišče navidezno pogodbo razveže, sodišče ne more izreči, da je pogodba nična, ker bi s tem kršilo določbo prvega odstavka 2. člena ZPP/77, po kateri mora sodišče odločati v mejah postavljenih zahtevkov.
Zamudnih obresti ni mogoče šteti kot del odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, zato ni mogoče uporabiti določbe 216. člena ZOR.
Kadar so obveznosti zavarovane z valutno klavzulo, je treba usklajeno uporabljati valutni tečaj uporabljene tuje valute in tek zamudnih obresti po obrestni meri, ki velja za obveznosti v domači valuti.
nastanek obveznosti - sklenitev pogodbe - soglasje volj - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Ker tožnik navaja, da je pridobil lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, bi moral dokazati obstoj vseh štirih elementov, ki so potrebni za nastanek vsake pogodbe, ne glede na to, ali gre za pogodbo, katere tip je opisan v posebnem delu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), ali gre za mešano pogodbo, kot zatrjuje revident.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - kriteriji za odmero odškodnine - individualizacija odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - enotna sodna praksa
Sodišče mora pri določanju odškodnin za posamezne oblike nepremoženjske škode ne le individualizirati zadoščenje, ki naj bi ga predstavljala odškodnina, pač pa mora odmero odškodnin umestiti tudi v nujne okvire, ki jih začrtujejo po eni strani razmerja med manjšimi in večjimi škodami in odškodninami zanje ter na drugi strani splošno stanje, ki vlada na odškodninskem področju in ki se odraža z odmerjanjem vseh odškodnin v državi. V skladu z navedenim mora revizijsko sodišče kot najvišje sodišče v državi v skladu z določilom 109. člena Zakona o sodiščih tudi skrbeti za enotno sodno prakso.
ZPP (1977) člen 187, 358, 358/3, 365, 369, 369/2, 369/3.ZOR člen 109, 460.URS člen 23.
privatizacija stanovanj - ničnost prodajne pogodbe - tožba na ugotovitev ničnosti - pravni interes za ugotovitev ničnosti - zavrženje tožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa pred sodiščem druge stopnje
Sprememba sodbe na drugi stopnji in zavrženje tožbe po uradni dolžnosti zaradi pomanjkanja pravnega interesa, presega pooblastila drugostopenjskega sodišča (365. člen ZPP/77) ne glede na to, da lahko sodišče druge stopnje (s sklepom) zavrže tožbo le ob hkratni razveljavitvi sodbe prve stopnje (2. in 3. odstavek 369. člena ZPP/77), ne pa ob hkratni potrditvi sodbe prve stopnje, kar je storilo sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo. Zavrženje je v določenih primerih sicer res ugodnejša pravna posledica kot zavrnitev tožbenega zahtevka, vendar pa ne vedno. Predvsem tedaj ne, ko sodišče odklanja odločanje o zahtevku (in s tem dostop do sodišča - 23. člen Ustave RS) stranki, ki je svoj pravni interes za meritorno odločitev na prvi stopnji že izkazala.
Ugotovitev nižjih sodišč, da sta se tožnik in toženec hkrati fizično spopadla (začela pretep skupaj) in da je tožnik utrpel telesne poškodbe v posledici takega spopada, je utemeljevala na nižjih stopnjah sprejeti sklep, da sta oba v enaki meri odgovorna za tožnikovo nezgodo in nastalo škodo in da je toženec zato dolžan povrniti tožniku le polovico nastale škode. Taka odločitev ima podlago v prvem odstavku 154. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) po katerem mora povzročitelj povrniti drugemu tisto škodo, za katero ne dokaže, da je nastala brez njegove krivde, in na prvem odstavku 192. člena ZOR, po katerem ima oškodovanec pravico samo do sorazmerno zmanjšane odškodnine, kadar je tudi sam kriv, da je nastala škoda.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20652
URS člen 20, 20/1.ZKP člen 202, 202/2, 420, 420/2.KZ člen 196, 196/1.
pripor - sklep o priporu pred vložitvijo zahteve za preiskavo - neupravičena proizvodnja in promet z mamili - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če je pripor odrejen še pred vložitvijo zahteve za preiskavo, kot je bilo v obravnavani zadevi, mora obrazložitev sklepa o odreditvi pripora vsebovati v tolikšni meri konkretiziran opis kaznivega dejanja, da je priprtemu osumljencu dejansko omogočena obramba.
2.odstavek obrazložitve vsebuje podroben opis posameznih prodaj heroina imensko navedenim kupcem s časovno opredelitvijo. V tem pogledu so opisi posameznih ravnanj obd. B.V. dovolj konkretizirani glede na opis kaznivega dejanja iz 1.odst. 196.čl. KZ.
Ko vložnik zahteve napada glede na ugotovljena dejstva odreditev pripora namesto hišnega pripora tudi z dodatnimi omejitvami, uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki ni predmet presoje v postopku ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti (2.odst.
povrnitev negmotne škode - nova škoda - vzročna zveza - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka
Sodišče druge stopnje s tem, ko ni natančno povzelo izvedenskega mnenja dr. L. T., ni zagrešilo očitane kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77.
Pes je ugriznil tožnico v roko, ko ga je krmila v svoji drvarnici, kamor ga je zaprla pred tem samolastno. Do pasjega ugriza je tako prišlo v njeni sferi in zaradi njenega ravnanja. Vzročna zveza med toženčevo opustitvijo (v smislu pravila paragrafa 1320 ODZ) in škodnim dogodkom, je bila pretrgana z ravnanjem tožnice. Zato niso bili podani vsi potrebni elementi civilnega delikta, da bi bil toženec lahko odškodninsko odgovoren tožnici za posledice pasjega ugriza.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS04902
ZJG člen 9, 13.URS člen 39, 40. ZPP (1977) člen 354, 354/2-13.
povrnitev gmotne škode - objava v tisku - pravica do odgovora in popravka - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - nasprotje med razlogi sodbe o vsebini vlog pravdne stranke in vlogami
Zaradi parcialnega povzemanja vsebine tožb v drugi civilni zadevi in zanemarjanja spremembe tožbenih zahtevkov, sodišče druge stopnje ni pravilno povzelo vsebine tožbenega zahtevka.
Ni resnična navedba v utemeljitvi sodbe pritožbenega sodišča, češ, da je novinarka v naslovu nad informacijo pravilno navedla toženo stranko s tem, ko je povzela le del njenega imena. Ministrstvo za pravosodje nima pasivne legitimacije, saj je le upravni organ države Republike Slovenije, ki je v tožbi in zlasti v tožbenem zahtevku pravilno navedena kot Republika Slovenija, s pristavkom: Ministrstvo za pravosodje. Tako parcialno povzemanje vsebine pomeni izkrivljanje celote. To se kaže tudi pri povzemanju datumov, od katerih tožnik zahteva plačilo premoženjske škode za različne mesece, ki jih je v različnih vlogah preračunaval bodisi v glavnici, bodisi v rentnem zahtevku za plačilo bodoče škode.
zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenci za vložitev - zagovornik po uradni dolžnosti
Določitev zagovornika po določbah 70.čl. ZKP daje pooblastilo odvetniku kot zagovorniku obdolženca od dneva postavitve do pravnomočnosti sodbe (4.odst. 70.čl. ZKP). Vložnik zahteve za varstvo zakonitosti, odvetnik A.Ž., ni več zagovornik obs. D.K. od pravnomočnosti sodbe dalje niti po njegovem pooblastilu, niti po zakonskem pooblastilu na podlagi že navedenega sklepa, zato tudi ni bil upravičen v korist obsojenca vložiti zahteve za varstvo zakonitosti (1.odst. 421.čl. ZKP).
ZOR člen 154, 154/1, 158, 173, 173/1, 177, 177/3, 200.ZVojD člen 10, 10/1.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - odškodninska odgovornost države - domneva vzročnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - udeležba na vojaških vajah - sposobnost za vojaško službo - seskok iz kamiona z vojaško opremo - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina
Vrnitev v bazni tabor je treba presojati kot del celote, torej kot dogodek, ki se je zgodil v okviru vojaških vaj.
Če gre za objektivno odgovornost tožene stranke, je ona tista, ki mora računati z običajnimi hibami udeležencev vojaških vaj, to je hibami, ki same po sebi v normalnih okoliščinah oškodovancu ne povzročajo težav.
Vprašanje izključne pristojnosti ni materialno, temveč procesnopravno vprašanje.
Po 2. odstavku 61. člena ZUKZ je slovensko sodišče izključno pristojno, če je toženec slovenski državljan in ima tudi stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Če sta oba pogoja izpolnjena, litispendenca pred tujim sodiščem na potek pravde pred slovenskim sodiščem ne vpliva.
Sodišči sta po ugotovitvi obstoja listispendence tožbo zavrgli na podlagi 3. odstavka 194. člena ZPP/77. S tem sta kršili 27. člen ZPP/77, ki odkazuje na uporabo 80. člena ZMZP kot specialni predpis. V 80. členu ZMZP pa je določeno, da sodišče v primeru litispendence na zahtevo stranke postopek prekine, ne pa tožbo zavrže.
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 16, 16/3, 17, 329, 329/2, 329/4.
izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
Če sodišče ugotovi, da predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z zadevo (obravnavanim kaznivim dejanjem) ali da ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom moč ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev oz. okoliščin, pomembnih za razsojo, potem lahko izvedbo takšnega dokaza zavrne, ne da bi kršilo pravice obdolženca.