ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev počitniškega objekta in vzpostavitev prejšnjega stanja - nadaljevanje del po vročitvi ustavitvene odločbe
Če investitor po vročitvi odločbe o ustavitvi gradnje nadaljuje z deli, je odločba o odstranitvi objekta utemeljena.
pridobitev - državljan druge republike - nebivanje v Sloveniji - pojem dejanskega življenja v določenem kraju
Samo na podlagi dejstva, da je določena oseba zaposlena v tujini, še ni mogoče povsem zanesljivo sklepati, da ta oseba dejansko ne živi v Republiki Sloveniji.
pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - poškodba vojaka zaradi padca - poledenela tla
Poledenela tla niso varna in tudi hoja po njih ni varna. Toda za obstoj objektivne odškodninske odgovornosti mora biti nevarnost povečana, neobičajna. Objektivna odgovornost je namreč posledica spoznanja, da nekaterih nevarnosti kljub zadostni skrbnosti ni mogoče imeti vselej pod kontrolo in jih obvladovati ter da kljub še tako veliki skrbnosti ni moč preprečiti nastanka praviloma znatne škode. Poledenela tla v zimskem času, še posebej, ko ves dan sneži in je temperatura pod lediščem, ne predstavljajo nevarnosti, ki bi bila v zimskem času neobičajna in ne predstavljajo tako velikega dejavnika tveganja, da bi bilo mogoče sestop na takšna tla (pa čeprav med menjavo straže, za katero ni bilo ugotovljeno, da bi sama po sebi predstavljala konkretno nevarnost) in v bojni opremi (ki po ugotovitvah nižjih sodišč varnosti tožnikove hoje ni ovirala oziroma zmanjševala), ovrednotiti kot nevarno dejavnost v smislu določbe drugega odstavka 154. člena ZOR. Okoliščina, da pomeni straža formacijo v bojni pripravljenosti, predstavlja, če ni podana nobena konkretna neposredna nevarnost, zgolj abstraktno nevarnost, še posebej, če škoda ni nastala v zvezi z uporabo orožja ali v okoliščinah, ki bi bile povezane z uporabo orožja.
pridobitev - državljan druge republike - večkrat obsojena oseba - nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev pravil postopka
Dejansko stanje za zavrnitev vloge zaradi obstoja nevarnosti za javni red se ugotavlja po pravilih splošnega upravnega postopka (ZUP):
- odločba mora imeti obrazložitev, skladno z 2. in 3. odstavkom 209. člena ZUP;
- dejanska podlaga za tako odločbo je lahko tudi protipravno ravnanje osebe v obdobju pred sprejemom zakona.
dolžnost preživljanja otrok - ukinitev preživnine - preživljanje polnoletnega otroka - opravljanje pripravništva - redno šolanje
Opravljanje pripravništva po zaključenem šolanju (v tožničinem primeru srednji šoli), ni "redno šolanje" v pomenu ZZZDR. Pri tem v obravnavanem primeru ni pomembno, da gre za usposabljanje oz. pripravništvo, ki ga je omogočil Zavod za zaposlovanje RS, v skladu z Zakonom o zaposlovanju delavcev.
obveznost sodb - vezanost upravnega organa na pravno mnenje in pripombe sodišča
Po 62. členu ZUS je pristojni organ vezan na pravno mnenje sodišča in njegove pripombe, ki se tičejo postopka. Če tožena stranka spozna, da bo pomanjkljivosti postopka hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ne krši te določbe s tem, da odpravi odločbo prve stopnje in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek.
Tožena stranka se je s tem, ko je zahtevala od organa prve stopnje pojasnilo glede vprašanja, kdaj je bilo sporno zemljišče arondirano, spustila v ugotavljanje dejanskega stanja. S tem pa je že opravila dejanje, na podlagi katerega je po 1. odstavku 125. člena zakona o splošnem upravnem postopku šteti, da je upravni postopek uveden.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - neprijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji
Državljan druge republike, ki na dan 23.12.1990 ni imel prijavljenega stalnega prebivališča v R Sloveniji, ne more pridobiti državljanstva na podlagi 1. odst. 40. člena zakona.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba zaradi izostanka - pravilno vabljenje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob prejemu vabila do glavne obravnave ni poteklo 8 dni. Zato toženec ni bil v redu povabljen in torej ni izpolnjen ta pogoj za izdajo sodbe zaradi izostanka. S tem je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 6. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
V postopku za priznanje tuje sodne odločbe je treba kljub potrdilu o pravnomočnosti na ugovor nasprotne stranke po 88. členu zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l.SFRJ, št. 93/82 in 72/82) ugotoviti, če je imela stranka možnost sodelovati v postopku.
Nasprotna stranka lahko uspešno ugovarja, da ni podana vzajemnost, če dokaže, da država, v kateri je bila odločba izdana, ne priznava sodnih odločb naših sodišč (92. čl. cit. zakona).
pridobitev - državljan druge republike - pripadnik vojaške protiobveščevalne službe - oseba objektivno nevarna za javni red, varnost in obrambo države RS - diskrecijska pravica
Vojaška protiobveščevalna služba je že po svoji organizaciji, namenu in delovnem področju takšna, da deluje zoper varnost ali obrambo druge države. Sprejem pripadnika takšne službe v državljanstvo Republike Slovenije objektivno pomeni nevarnost za to državo na področju javnega reda, varnosti in obrambe.
V pravdnem postopku odloča sodišče v mejah postavljenega zahtevka (1. odstavek 2. člena ZPP). Gre za načelo dispozitivnosti, saj le stranke določajo meje dela pravdnega sodišča. Sodišče je na ta tožbeni zahtevek vezano. Vezanost se kaže v tem, da sodišče ne sme stranki prisoditi več ali pa kaj drugega, kot je zahtevala.
Zahtevek v procesnem pomenu je zahteva sodišču, da izda sodbo določene vsebine.
Dopustnost uporabe domače ali tuje valute je odvisna od tega, med katerimi osebami in kje poteka plačilo. Iz obojega izhaja, da je za stranke lahko odločilno, v kakšni valuti glasi zahtevek.
Zato je potrebno toženi stranki pritrditi, da je v danem primeru sodišče druge stopnje v sodbi prekoračilo tožbeni zahtevek.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da so ali da so bili dolžnikovi svojci zaposleni pri drugem temeljnem sodišču na območju istega višjega sodišča, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega temeljnega in višjega sodišča.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - nekdanja aktivna vojaška oseba ni zavarovanka po ZZZPB
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker tožnik, ki mu je delovno razmerje z JA prenehalo dne 30.4.1992 v drugi republiki nekdanje Jugoslavije, sploh ni zavarovanec po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti in tako ne more v Sloveniji uveljaviti pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZNZGP člen 17, 22.ZUP člen 263, 263/1-5, 267, 267/1, 267/1-5.
ničnost odločbe o nacionalizaciji
Ničnostni razlog po 5. točki 267. člena ZUP ni podan tudi če gre za očitno kršitev materialnega predpisa (o nacionalizaciji), če v tem materialnem predpisu taka kršitev ni izrecno določena, da ima za posledico ničnost. Razlog za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici iz 5. tč. 1. odst. 265. člena ZUP je podan, če je odločba posledica ravnanja druge osebe in ne samega organa, ki je to odločbo izdal.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo. Dve rani z nožem in dodatne hude dolgotrajne bolečine od fizioterapije opravičujejo tožnika do odškodnine za pretrpljene in bodoče telesne bolečine v znesku 400.000,00 SIT.
Zmanjšana sposobnost za natančno delo in oslabljena moč leve roke znatno omejujeta tožnikove življenjske, posebno poklicne aktivnosti. Razsojena odškodnina v znesku 300.000,00 SIT je v skladu z merili po 200. čl. ZOR.
Izrekanje inšpekcijskega ukrepa po 3. odstavku 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor ni vezano na dokončanje postopka za izdajo lokacijskega dovoljenja, če investitor nadaljuje z gradnjo kljub izdanemu ukrepu, po katerem mora gradnjo ustaviti.