razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Starši so dolžni preživljati svoje otroke (1. odstavek 123. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - Uradni list SRS, št. 14/89 - prečiščeno besedilo - v nadaljevanju ZZZDR). Višino prispevka za preživljanje pa določi sodišče v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami (79. člen ZZZDR). Ob upoštevanju dohodkov, ki jih mesečno dobivata otrokova starša, otrokovih potreb, ter tudi dejstva, da so toženčevi dohodki obremenjeni z najetimi posojili, so z odločitvijo, da mora tožena stranka plačevati mesečno preživnino v znesku 4.000 SIT, kriteriji iz 79. člena ZZZDR brez dvoma upoštevani. Zato je odločitev o določitvi preživnine na 4.000 SIT materialnopravno pravilna.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščini, da je tožnik v občini znana oseba in da bi po mnenju toženih strank nastalo vprašanje vpliva na sodišče, ne predstavljata tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
Sodišči prve in druge stopnje sta na podlagi vsebine pogodbe med strankama z dne 26.9.1988 in ponudbe tožeče stranke, ki je bila sestavni del pogodbe, pravilno ugotovili, da gre za gradbeno pogodbo po 630. členu zakona o obligacijskih razmerjih. Zato je bilo treba utemeljenost zahtevka tožeče stranke zaradi spremembe cen presojati po določbah 636. člena ZOR.
Če se ugotovi, da bi sprejem aktivnega pripadnika bivše JA predstavljal nevarnost za varnost ali obrambo države, se lahko njegova vloga zavrne; pred izdajo odločbe mora upravni organ ravnati po pravilih splošnega upravnega postopka.
pridobitev - državljan druge republike - kršitev pravil postopka
Uradna oseba, ki vodi postopek ne ravna skladno z določbo 3. odstavka 143. člena zakona o splošnem upravnem postopku, če stranki sicer da možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, na katera se mora opirati odločba, ne da pa ji možnosti, da sodeluje pri izvedbi dokazov in se seznani z uspehom dokazovanja, na podlagi katerega so bila ta dejstva in okoliščine ugotovljene.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je pooblaščenec predlagajočih strank sodnik Višjega sodišča v ..., po presoji vrhovnega sodišča predstavlja tehten razlog za postopanje po določbi 68. člena ZPP.
lokacijsko dovoljenje - nadomestna stanovanjska hiša z okrepčevalnico
V območju, ki je po ZN predvideno za stanovanjsko in preskrbovalno središče mesta, je možna gradnja stanovanjske hiše z okrepčevalnico, čeprav na konkretni parceli ni predvidena okrepčevalnica, ob upoštevanju preventivno tehničnih pogojev, ki preprečujejo vpliv hrupa na neposredno okolico.
plačilo carine in uvoznih davščin - osebni avtomobil - carinska črta
Blago, uvoženo v Republiko Slovenijo 8.10.1991 ali kasneje, zapade carinjenju po predpisih Republike Slovenije in po organih te države. Carinsko območje Republike Slovenije omejuje carinsko črto, ki je istovetna z državno mejo Republike Slovenije, določeno s temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjavljanja v zvezi z ugovorom neskladja domačega prava s pravom Evropske unije - prenos obveznosti družbe na družbenike
Če stranka ne pove, zakaj naj bi bile določbe 27. člena ZFPPod v nasprotju s pravom Evropske unije, potem tudi ni dolžnosti sodišča, da stranki odgovarja na nekaj, česar sploh ni zatrjevala, se pravi, zakaj določbe 27. člena ZFPPod niso v nasprotju s pravom Evropske unije. Dolžnost sodišča do opredelitve je treba razumeti na zrcalen način - kot odsev strankinih pravnih razčlenjevanj, argumentiranj, stališč, pogledov in razlag. Obstoja torej samo kot odgovor na strankino aktivnost - kadar pa te ni (ali je nebistvena, nesmiselna, ali pa pomeni celo zlorabo pravice), je tudi od sodišča ni mogoče zahtevati. Ali drugače: Na razloge se odgovarja z razlogi - če teh ni, tudi ni (in ne more biti) odgovora.
pridobitev - državljani druge republike - dejansko življenje v Sloveniji - življenje in začasno delo v tujini - meritorno obravnavanje brez upravnih spisov
Tožniki dejansko ne živijo v Republiki Sloveniji kot izhaja iz njihovih navedb. Zaradi te nesporne okoliščine in vsebine po 40. členu ZDS je sodišče, kljub temu, da tožena stranka ni poslala upravnih spisov, tožbo zavrnilo po 3. odstavku 33. člena ZUS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20062
KZS člen 45, 45-7, 141, 141/1, 141/2.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - pomen izrazov - družbeno pravna oseba - poneverba
Zavarovalniška družba, v kateri je udeležen tako družbeni kot zasebni kapital, spada v krog tistih organizacij, ki se po izrečni določbi zakona uvrščajo med družbeno - pravne osebe.
Odločba, s katero je zavrnjen predlog stranke, da se izreče za nično odločba, o zaplembi premoženja, je nezakonita, ker v upravnih sporih ni nobenega dokaza o tem, da gre za upravno stvar, o kateri je bilo mogoče odločati v upravnem postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20051
ZKP člen 391, 391-3, 391-4. KZJ člen 8, 8/2.
pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje - neznatna družbena nevarnost
Obdolženec je vsa tri kazniva dejanja storil v razmaku štirinajstih dni in na tak način, da kažejo obdolženčevo svojevrstnost pri reševanju problemov, pri čemer obdolženec posega v temeljne človekove svoboščine in v nedotakljivost stanovanja, obdolženčevo prejšnje življenje tudi odraža njegov način reševanja zadev, ko je bil že kot mladoletnik obsojen na mladoletniški zapor, nato obravnavan za premoženjske delikte in za posilstvo na daljšo zaporno kazen, zato je višje sodišče pravilno sklepalo, da ni utemeljena uporaba inštituta neznatne družbene nevarnosti.
ZUN člen 54, 55, 65, 82. Zakon o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju člen 3.ZUP člen 4, 243.
lokacijsko dovoljenje - sprememba - uporaba neveljavnega predpisa
Sodišče je tožbi ugodilo, ker sta prvostopni organ in tožena stranka pri svojih odločitvah uporabila urbanistični predpis (zazidalni načrt), ki je prenehal veljati 8.9.1989, ko je začel veljati občinski odlok o prostorskih ureditvenih pogojih (PUP) na istem območju, ki ga pa prvostopni in drugostopni organ sploh ne omenjata. S tem sta kršila določbe 82. člena ZUN in 3. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Ur. l. RS, št. 48/90).
Sodišče pri izvajanju dokazov ni vezano na svoje prejšnje odločitve o sprejemanju ali izvajanju dokazov.
Sodišče druge stopnje je ravnalo v skladu z določbo 1. odst. 62. člena KZ SFRJ, ko je izreklo obsojencu varnostni ukrep izgona tujca iz države, čeprav je bil obsojencu tak ukrep izrečen tudi z drugo sodbo.
Zdravniška dokumentacija ne sodi med dokaze, na katere se sodna odločba ne sme opirati. V 1. odstavku 257. člena ZKP je celo izrečno predpisano, da poda izvedenec medicinske stroke izvid in mnenje na podlagi medicinske dokumentacije in drugih podatkov v spisu, če oškodovanca osebno ne more pregledati.
Ničnostni razlog iz 1. tč. 267. člena ZUP se lahko uporabi le, če iz odločbe, katere ničnost se uveljavlja ter podatkov spisa in dokazov, ki jih je organ zbral pred izdajo te odločbe, izhaja, da je bilo odločeno v zadevi, ki spada v sodno pristojnost. V postopku za izrek ničnosti odločbe ni mogoče izpodbijati dejansko stanje ugotovljeno z dokončno upravno odločbo.
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker se je tožeča stranka s poroštveno izjavo zavezala, da bo poravnala carinarnici vse pripadajoče carinske in druge uvozne dajatve v primeru nepredaje carinskega blaga namembni carinarnici po prevozniku.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Okoliščina, da so ali da so bili dolžnikovi svojci zaposleni pri drugem temeljnem sodišču na območju istega višjega sodišča, ne predstavlja tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega temeljnega in višjega sodišča.