dovoljenje za začasno prebivanje - zamuda tridnevnega pritožbenega roka
Sodišče je tožbo zavrnilo, ker je tožeča stranka zamudila zakonski tridnevni rok za vložitev pritožbe proti prvostopni odločbi in je bila zato z izpodbijano odločbo njena pritožba kot prepozna zavržena.
prometni davek od posebnih iger na srečo - davek na dobitek od posebnih iger na srečo
Po 3. odstavku 35. člena zakona o prometnem davku se že samo opravljanje storitev fizičnim osebam šteje za plačano realizacijo ne glede na dogovorjeni čas in rok plačila. Zato okoliščina, da tožeča stranka (morda) plačil za opravljene storitve ni prejela takrat, ko so bile storitve opravljene, ampak pozneje, na nastanek obveznosti obračuna in vplačila davka ne vpliva.
Občani niso zavezani k plačilu davka na dobitke od posebnih iger na srečo.
zahteva za sodno varstvo - varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila - nevarnost voznika
Podlaga za izrekanje varnostnega ukrepa prepovedi vožnje motornega vozila je nevarnost voznika, ki se nakazuje v dveh okoliščinah in sicer iz prejšnje kaznovanosti, ali pa iz narave storjenega prekrška. Da je kaznovani nevaren voznik, izhaja iz ugotovitev, da je najprej odklonil strokovni pregled, ki ga je odredil policist in da je kasneje, kljub temu, da mu je bilo začasno odvzeto vozniško dovoljenje, vozil avtomobil, s čimer je le še potrdil, da ne upošteva pravil varnega obnašanja v cestnem prometu. To pa tudi kaže na večjo stopnjo odgovornosti kaznovanega in da ga je zato šteti kot nevarnega voznika, ki ga je treba za določen čas izločiti iz prometa. Te objektivne okoliščine, ki so navedene tudi v razlogih pravnomočne odločbe, pa kažejo, da je bil podan pogoj iz 2. odstavka 39. člena zakona o prekrških, da se kaznovanemu izreče tudi varstveni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila.
Pogoje za prodajo proizvodov iz 6. tč. zakona brez prometnega davka določa 7. čl., ki v zadnjem odstavku za fizične osebe določa kot pogoj za prodajo brez davka plačilo na žiro račun.
"Izjava o kompenzaciji" podpisana od obeh strank dolžniško upniškega razmerja, opremljena z žigi obeh strank, v kateri stranki izjavljata, da medsebojne terjatve kompenzirata, je pravilna in verodostojna listina po zakonu o računovodstvu za knjiženje poslovnega dogodka.
ugotovitev vrste prostora - lokacijsko dovoljenje kot nepogoj za spremembo nekega prostora v poslovnega
Poleg gradbene zasnove in gradbene izvedbe prostora, lahko vpliva na značaj prostora tudi njegova uporaba, zlasti, če je slednja vplivala na eventualne preureditve prvotnega poslovnega prostora.
razmerja med razvezanima zakoncema po razvezi zakonske zveze - preživnina za zakonca - zvišanje preživnine - ukinitev preživnine
Na podlagi vseh ugotovitev o tožničinih potrebah in toženčevih možnostih je odločitev sodišča druge stopnje o zvišanju preživnine pravilna. Prezreti ni mogoče, da ima tožnica zaradi slabega zdravstvenega stanja večje izdatke za prehrano in zdravila, razen tega pa potrebuje pri gospodinjskih delih tujo pomoč. Glede na take potrebe je pravilen zaključek, da ugotovljena pokojnina od 19.000,00 do 23.000,00 SIT, ne zadošča za njeno preživljanje. Pri tem ni odločilno, če navedeni zneski presegajo najnižjo pokojnino in zajamčeni dohodek. Zato ni mogoče pritrditi tožencu, ki meni, da so podani pogoji za ukinitev preživnine po 83. čl. cit. zakona.
Dogovor o skupni gradnji kot podlaga za pridobitev solastnega deleža na stanovanjski hiši s predpostavko skupnega delovanja s skupnim ciljem, se nanaša tudi na "adaptacijo" kot dozidavo in prezidavo stanovanjskega objekta, ki ima za posledico spremembo istovetnosti stvari.
prenehanje obratovalnice - razlogi - dan prenehanja je dan vročitve drugostopne odločbe tožniku
Če samostojni obrtnik ne vodi sam obratovalnice in osebno ne dela v njej, je to lahko razlog za njeno prenehanje. Obratovalnica preneha z dnem, ko postane odločba o prenehanju izvršljiva.
ugotovitev obsega zapuščine - premoženje, ki se izloči iz zapuščine - izločitev v korist potomcev
Glede na okoliščine konkretnega primera utemeljenosti tožnikovega zahtevka do stanovanja in garaže niti ni bilo potrebno presojati po določbah 32. čl. Zakona o dedovanju, ampak so podlaga zanjo v času gradnje veljavna pravna pravila civilnega prava, ki se nanašajo na pridobivanje lastninske pravice z gradnjo. Kolikor se tožnikov zahtevek nanaša na izločitev solastninskega deleža na hlevu, pa nudijo dosedanje dejanske ugotovitve sodišč prve in druge stopnje dovolj podlage za zaključek, da delež 1/4, ki je bil izločen iz zapuščine, ne presega tožnikovega prispevka k povečanju zapustnikovega premoženja, čeprav ni bil izvršen podrobnejši vrednostni izračun.
davek od dohodka iz gospodarskih dejavnosti - podlaga za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega predpisa - dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločbo
Očitna kršitev materialnega zakona se presoja glede na dejansko stanje, ugotovljeno z dokončno odločbo. Zato dokončne odločbe ni mogoče odpraviti po nadzorstveni pravici na podlagi dejanskega stanja, ugotovljenega v tem postopku.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
V dosedanjem postopku sta obe pravdni stranki predlagali izvedbo dokazov, s katerimi dokazujeta obstoj dejstev, na katera opirata svoj zahtevek (tožeča) oziroma ugovore (prvotožena). S strani prvotožene stranke predlagani dokaz z ogledom kraja nezgode, glede katerega sodišča v dosedanjem postopku še niti ni odločilo, da ga bo izvedlo (2. odstavek 220. člena ZPP), in če ga bo, kako ga bo izvedlo, saj obstaja možnost izvedbe tega dokaza tudi na način iz 224. člena ZPP, je le eden izmed številnih dokaznih predlogov. Pretežni del doslej ponujenih dokazov obeh pravdnih strank se nanaša na zaslišanje očividcev nezgode. Ti pa imajo, tako kot tudi tožniki, ki jih bo potrebno tekom postopka tudi zaslišati, prebivališče na območju sodišča, pri katerem je tožba vložena. Glede na to, ter ob upoštevanju določbe 224. člena ZPP, delegacija drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej pravdni zadevi prav gotovo ne bi imela za posledico, da bi se laže opravil postopek.
Stališče tožeče stranke, da domneva iz 1. odstavka 19. člena ZSR o trajnem prenehanju uporabe stanovanja velja le za primere, ko je ugotovljeno, da neuporaba traja več kot šest mesecev, je materialnopravno zmotno. Domneva, da se šteje, da gre po določenem roku za trajno prenehanje uporabe stanovanja, je v določbah ZSR namreč zato, da stanodajalcu po preteku roka ni treba več dokazovati namena trajnega prenehanja uporabe stanovanja. Kadar pa so okoliščine take, da je namen trajnega prenehanja uporabe jasen, preneha imetnik stanovanjske pravice trajno uporabljati stanovanje že ob izselitvi. Sicer pa je bilo v obravnavani zadevi ugotovljeno oboje, t.j. tako jasen namen trajne neuporabe že ob izselitvi, kot tudi več kot šestmesečna trajna neuporaba stanovanja. Ob ugotovitvi, da se je tožeča stranka v stanovanje vračala le občasno ob vikendih, pa je materialnopravno pravilen tudi zaključek nižjih sodišč, da taka uporaba stanovanja ne predstavlja uporabe v smislu 2. odstavka 1. člena ZSR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00711
ZPP (1977) člen 382, 382/2.ZOR člen 10, 527, 528, 529, 530, 531, 532.
prodaja s predkupno pravico - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Pravdni stranki sta sicer imeli pravico, da bi tudi drugače uredili vsebino dogovorjene predkupne pravice (velja načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij, 10. člen ZOR), vendar te možnosti nista uporabili. Zato je mogoče vsebino med njima dogovorjene predkupne pravice in način njenega uveljavljanja presojati le po določbah členov 527 - 532 ZOR. Po teh zakonskih določbah pa za kršitev predkupne pravice ne zadostuje, da predkupni zavezanec "nedvomno izraziti voljo, da stvar prodaja", čeprav pri tem predkupnemu upravičencu "ne navede pogojev prodaje".Takšno ravnanje predkupnega zavezanca ne pomeni nič drugega kot ponudbo predkupnemu upravičencu, da se pogajata in morda pogodita za sklenitev prodajne pogodbe o predmetu predkupne pravice - in to, gledano s stališča določb členov 527 - 532 ZOR, neodvisno od predkupne pravice.
ZNP člen 112. ZTLR člen 15. ZPP (1977) člen 382, 382/2, 382/3.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - solastnina - redno upravljanje solastne stvari - postopek za ureditev razmerij med solastniki
Tožnikovo izhodiše je, da je vprašanje po tožbenem zahtevku sporne adaptacije dimne tuljave in dimnika, v katerega ta dimna tuljava steče - vprašanje rednega upravljanja solastne stvari. Četudi se vzame kot izhodišče pravne presoje to njegovo izhodišče, pa ni mogoče pritrditi njegovi graji presoje sodišča druge stopnje, da toženka ni sama legitimirana v pravdi po tožnikovi tožbi in da tožnikov tožbeni zahtevek (samo) zoper njo zato ni utemeljen. Izhodišče te tožnikove pravne razlage je mdr. večinski solastninski delež toženke, ki pa v izpodbijani sodbi ni ugotovljen. Torej ni bistvene dejanske podlage za zahtevano tožnikovo pravno presojo pasivne legitimacije toženke kot večinske solastnice nepremičnine. To zadošča za oceno, da citirana konkretna revizijska graja uporabe materialnega prava ni utemeljena.
Kljub temu pa ni odveč dvoje opozoril tožniku. Najprej na člen 15.3 ZTLR - ki govori o sodnem odločanju, kadar pride glede določenih poslov v zvezi z rednim upravljanjem stvari do spora med solastniki tj. le med solastniki, ne pa morda tudi med solastniki in tretjim, npr. imetnikom stanovanjske pravice (po zakonu o stanovanjskih razmerjih - tožnik je v tožbi svojo aktivno legitimacijo utemeljeval prav z imetništvom stanovanjske pravice) oziroma najemnikom stanovanja (po sedanjem stanovanjskem zakonu). Drugo pa je opozorilo na 112. člen zakona o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS 30/86), ki ureja procesno plat sporov iz člena 15.3. ZTLR.
Ob upoštevanju v postopku pred nižjima sodiščema ugotovljenega dejstva, da so bile nepremičnine, katerih izročitev se v tej pravdni zadevi zahteva, predno je na njih pridobila lastninsko pravico tožeča stranka, skupna lastnina tožene stranke in njenega bivšega moža ..., je zaključek nižjih sodišč, da tožena stranka na podlagi direktnega pravnega razmerja s tožečo stranko ni mogla pridobiti prav nobenih upravičenj na podlagi ZSR ali sedaj veljavnega SZ, materialnopravno pravilen. Omejitve lastninske pravice, ki imajo podlago v ZSR ali SZ, bi za tožečo stranko lahko nastale le kot posledica ureditve premoženjskih razmerij med toženo stranko in pravnim prednikom tožeče stranke, tj. bivšim možem tožene stranke. Ta premoženjskopravna razmerja pa so se po razvezi njene zakonske zveze uredila tako, da so vse nepremičnine, ki so predmet tožbenega zahtevka in katerih izročitev tožeča stranka kot sedanja lastnica zahteva, postale izključna last pravnega prednika tožeče stranke, saj so mu bile s pravnomočnim sklepom sodišča dodeljene ne le v izključno last ampak tudi v izključno posest brez kakršnihkoli omejitev.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - takojšen prenos lastnine - preužitkarska pogodba - neznosnost skupnega življenja - razveza pogodbe - analogna uporaba ZD
Če tožnika želita, da bi na kmetiji delala in sogospodarila kot pred sklenitvijo preužitkarske pogodbe, da pa tožencev sicer ne bi odganjala od hiše, to ne kaže na neznosnost skupnega življenja, temveč na nezadovoljstvo s položajem, v katerem sta se tožnika glede gospodarjenja na posestvu znašla po izročitvi le-tega tožencema. Njuno nezadovoljstvo, ki je, vir za zatrjevane spore med strankami, pa ni razlog za poseg v trajno pogodbeno razmerje (analogna uporaba 2. in 3. odst. 120. čl. ZD.