spor o pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti
Ker je zasebni tožilec zaposlen kot namestnik javnega tožilca pri temeljnem tožilstvu, ki dela na območju temeljnega sodišča, ki je sprožilo spor o pristojnosti, je to tako tehtna okoliščina, da je v sporu o pristojnosti najbolj pomembno določiti prenos krajevne pristojnosti po uradni dolžnosti.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo - civilna oseba v JLA - nezavarovana za primer brezposelnosti
Civilne osebe v nekdanji JLA niso bile zavarovane za primer brezposelnosti po zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Uradni list RS, št. 5/91, 12/92). Tudi odloki, ki so urejali JLA, niso urejali zavarovanja po splošnih predpisih. Zato tožnik kot civilna oseba v nekdanji JLA nima pravice do nadomestila za primer brezposelnosti.
stavbna zemljišča - vzpostavitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču - ZDen ni pravna podlaga za odločitev o stvari
O vzpostavitvi lastninske pravice neposredno v korist pravnih naslednikov, ki niso denacionalizacijski upravičenci, ni mogoče odločiti v upravnem postopku po zakonu o denacionalizaciji.
Zavrnjena vloga stranke za odložitev izvršbe, ker ni izpolnjen noben pogoj iz 281. člena ZUP. Inšpektor ni dolžan posebej ugotavljati in dokazovati javno korist za opravo izvršbe.
Tožena stranka v roku 60 dni ni odločila o vlogi tožeče stranke, da izda dovoljenje za poslovanje hranilnice. Tudi v naknadnem roku 7 dni ni odločila. Ker se šteje, da je odločila nepravilno, je sodišče tožbi ugodilo in toženi stranki naložilo, da odloči o vlogi tožeče stranke.
Sodišče ne more rešiti spora, če tožena stranka ne predloži upravnih spisov in je sporno dejansko stanje, saj presojo zakonitosti upravnega akta praviloma opravi na podlagi dejanskega stanja ugotovljenega v upravnem postopku.
ZTuj člen 19, 19/3-1, 19/3-2.ZUP člen 7, 9, 159, 209, 209/2.
dovoljenje za začasno prebivanje
Sodišče je tožbi ugodilo, ker prvostopni organ in tožena stranka, kljub tožnikovim navedbam, nista ugotovila dejanskega stanja v zvezi z okoliščino ali je ali ni tožniku kako drugače zagotovljeno preživljanje v Republiki Sloveniji.
skrajšani carinski postopek - sporazumno ugotovljene carinske obveznosti - vrnitev preveč plačane carinske davščine
Po končanem skrajšanem carinskem postopku, ki temelji na sporazumno ugotovljenih carinskih obveznostih, ni mogoče uspeti z zahtevo za vrnitev preveč plačanih carinskih davščin.
Znižane davčne osnove po prodaji motornih vozil po načinu "staro za novo" pride v poštev samo, če sta prodajalec in kupec rabljenega vozila dva različna subjekta, ne pa tudi če gre za promet med organizacijskima enotama iste pravne osebe.
Fizična oseba sme prodati rabljeno vozilo brez prometnega davka trgovcu, ki to vozilo kupi za nadaljnjo prodajo, le če se ji plačilo nakaže na žiro račun.
ZUP člen 144, 144/1, 144/2, 145, 145/1, 146. ZUS (1977) člen 39, 39/1, 39/2.
predhodno vprašanje - uveljavljanje novih dejstev in dokazov v tožbi
Če je odločitev o stvari odvisna od rešitve predhodnega vprašanja ga lahko reši SDK v kontrolnem postopku čeprav spada njegovo reševanje v pristojnost sodišča. Učinkuje samo v stvari, v kateri je bilo rešeno in ne pomeni meritorne odločitve o njem.
Sodišče dejstev in dokazov, ki jih ni stranka uveljavljala že v upravnem postopku, ampak prvič šele s tožbo, pri odločanju ne upošteva. Možna je samo obnova upravnega postopka.
kontrola pravilnosti izplačevanja davkov pravnih oseb, zoper katere se vodi stečajni postopek - nagrada stečajnemu upravitelju
SDK je v okviru interne kontrole upravičena kontrolirati, ali pravna oseba oz. stečajna masa, zoper katero se vodi stečajni postopek, pravilno obračunava in vplačuje davke.
Sklad, ki je po zakonu prenehal biti pravna oseba in ni več nosilec pravic in obveznosti, ne more biti stranka v upravnem postopku, oz. v postopku pri SDK.
Sodišču so bile že ob izrekanju kazni znane vse okoliščine, ki jih obsojenčeva starša uveljavljata v zahtevi, saj jih je tudi upoštevalo kot olajševalne okoliščine, zato je vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani zakonski pogoji za izredno omilitev kazni.
Glede na to, da je pretres možganov med poškodbami, ki jih izvedenci ocenjujejo enkrat kot lahke, v drugih primerih pa kot hude in glede na različna mnenja zdravnikov o posledicah obravnavane poškodbe v konkretnem primeru, to je o posledicah, ki so sestavni del opisa kaznivega dejanja hude telesne poškodbe po 1. odstavku 53. člena KZS, se je senatu vrhovnega sodišča vzbudil precejšen dvom o resničnosti v pravnomočni sodbi ugotovljenih posledic. Vsi štirje obtoženci so oškodovanca skupno pretepli tako, da so ga udarjali z rokami in nogami, dokler ga niso zbili na tla, nakar so ga brcali še na tleh ležečega, torej so ga fizično maltretirali z namenom, da ga telesno poškodujejo, pri čemer so se vsi zavedali, da delujejo skupno ter da iz njihove dejavnosti pride do telesne poškodbe oškodovanca, zato jih je treba šteti za sostorilce hude ali pa lahke telesne poškodbe, ne pa za udeležence v pretepu.
Sodišču so bile obsojenčeve družinske razmere dobro znane in je ob izrekanju zaporne kazni lahko tudi pričakovalo, kaj bo to pomenilo za obsojenčevo družino, zato niso podani zakonski pogoji za izredno omilitev kazni.
davki in prispevki od osebnega dohodka - sredstva za prehrano med delom kot stroški poslovanja
Sredstva za prehrano med delom, s katerimi se bremenijo stroški poslovanja, se lahko izplačajo mesečno največ do višine, določene v 39. čl. splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.