Zaradi zmotne uporabe materialnega prava (34. čl. Zakona o dedovanju) je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, saj ni bil ugotovljen obseg izročenega premoženja, niti ni bila napravljena okvirna primerjava izročenega premoženja z dogovorjenimi in izvrševanimi toženčevimi obveznostmi po pogodbi z dne 16.5.1984. To je bilo še zlasti potrebno glede na naslov pogodbe, tožnikove navedbe o neznatni obremenitvi izročenega premoženja in zatrjevane toženčeve izjave o tožnikovi pravici do nujnega deleža.
ZOR člen 154, 154/1. ZPP (1977) člen 385, 385/3, 354, 354/2-13, 354/1.
krivdna odgovornost - izpodbijanje dejanske podlage v reviziji - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti
Če je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbene trditve, s katerimi je toženec izpodbijal dokazno oceno sodišča prve stopnje glede izpovedbe priče in poudarjal pomen izpovedbe priče, zaslišane v kazenskem postopku, s tem ni zagrešilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Presoja pravilnosti in popolnosti ugotovitve dejanskega stanja, tedaj tudi presoja dokazne ocene, je prepuščena pritožnemu sodišču.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delitev skupnega premoženja
Tožnikov zatrjevani večji zaslužek in njegovo angažiranje pri gradnji spričo toženkine delovne in siceršnje angažiranosti ne pomeni okoliščine, zaradi katere bi bil njegov delež na skupnem premoženju večji. Zato je pravilno stališče, da bi bile okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, pomembne le, če bi bilo hkrati ugotovljeno toženkino nedelo.
podlage za odgovornost - domnevna krivda povzročitelja škode - trditveno in dokazno breme - medsebojna povezanost
Tožnik, ki je s pravnomočno kazensko sodbo spoznan za krivega, lahko svojo krivdo v odškodninskem postopku zmanjša zaradi sokrivde drugega udeleženca nesreče le, če jo zatrjuje. Iz tega sledi, da je trditveno breme, s tem pa tudi dokazno breme, na njegovi strani.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka
Prvo izhodišče za določitev preživnine ob razvezi zakonske zveze so otrokove potrebe (79. čl. ZZZDR). To je potrebno izraziti v denarju, saj je le tako mogoče določiti primerno preživnino, ki jo mora plačevati eden izmed preživninskih zavezancev, ter tako ustrezno porazdeliti breme preživljanja med oba preživninska zavezanca, pač primerno njunim zmožnostim.
Nekatere izdatke, katerih narava to seveda dopušča, je potrebno natančno ugotoviti (npr. v konkretnem primeru morebitni mesečni stroški za prehrano v šoli, stroški za zatrjevano učenje nemščine, morebitni stroški za športne aktivnosti). Tiste stroške, za katere ne prihajajo v poštev eksaktne dokazne metode, pa bo potrebno ugotoviti na podlagi splošno znanih dejstev, ob uporabi 223. člena ZPP.
Sodišče druge stopnje je nepravilno zavrglo pritožbo nasprotnega udeleženca, češ da ta zanjo nima pravnega interesa. Prezreti ni mogoče, da je imel nasprotni udeleženec ves čas postopka položaj stranke in da je bila odločitev sodišča prve stopnje v korist predlagateljice pri čemer je nasprotni udeleženec pravico do stanovanja izgubil. Nasprotni udeleženec je medtem kupil sporno stanovanje in ga tudi že naprej prodal. Njegove pravice razpolaganja s tem stanovanjem so odvisne od tega, kako bo dokončno odločeno v konkretnem nepravdnem postopku med njim in predlagateljico. Zato nasprotnemu udeležencu ni mogoče odrekati pravnega interesa za pritožbo.
ZPP (1977) člen 3, 3/3, 331, 331/2, 354, 354/2, 354/2-6.
zahteva za varstvo zakonitosti - sodba na podlagi pripoznave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpolaganje strank v nasprotju z moralo
Z vložitvijo tožbe in takojšnjo pripoznavo tožbenega zahtevka, sta skušali pravdni stranki doseči učinke, ki bi nasprotovali že izdanemu pravnomočnemu sklepu sodišča, ki je odtujitev in obremenitev nepremičnin, ki so bile predmet izročilne pogodbe prepovedalo, ter obenem s sodno odločbo (sodbo na podlagi pripoznave) nadomestiti že pred vložitvijo tožbe sklenjeni sporazum o razvezi izročilne pogodbe, ki ga zaradi izdane začasne odredbe v zemljiški knjigi nista mogli izvesti. Tako ravnanje pa nasprotuje moralnim načelom (3. odst. 3. člena ZPP), zato sodišče razpolaganja tožene stranke (pripoznave tožbenega zahtevka) ne bi smelo priznati in sodbe na podlagi pripoznave ne bi smelo izdati (2. odst. 331. člena ZPP). Ker jo je, je zagrešilo bistveno kršitev določb ZPP iz 6. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve - učinki razdrte pogodbe
Glede na določbo 132. člena se tožnika v primeru razdrte pogodbe nista upravičena sklicevati na 4. odstavek 210. člena zakona o obligacijskih razmerjih.
kršitev pravil postopka - predložitev dokazov - odprava pomanjkljivosti v vlogi
Čeprav stranka ni predložila dokazov glede odločilnih dejstev, zahtevka ni mogoče zavrniti, ne da bi stranka bila pravilno pozvana, da v določenem roku predloži dokaze.
Revizijsko sodišče v obnovitvenem postopku zaradi obnovitvenega razloga po 9. točki 421 člena ZPP upošteva revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava le s stališča, ali je bilo vprašanje možnosti vpliva novega dokaza (ali novega dejstva) na odločitev pravilno ocenjeno, če se upošteva materialnopravno izhodišče ocene tehtnosti (pravne odločilnosti) določenih dejstev.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS00706
ZOR člen 377, 377/1, 377/2, 392, 392/3. KZJ člen 96, 96/3.
zastaranje - odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - obseg materialnopravnega preizkusa izpodbijane sodbe
Ker revizijsko sodišče preizkuša izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija (386.čl.ZPP), je revizijsko sodišče upoštevaje revizijske trditve, preizkušalo uveljavljani razlog zmotne uporabe materialnega prava le v okviru zatrjevanega zastaranja uveljavljane terjatve po ZOR.
Začetek kazenskega postopka proti zavarovancu tožene stranke je povzročil pretrganje zastaranja kazenskega pregona proti njemu (3. odst. 96. čl. KZ SFRJ), s tem pa je bilo hkrati pretrgano tudi zastaranje odškodninske terjatve proti odgovorni osebi (spredaj cit. 2. odst. 377. čl. ZOR).
Če pa je bilo tudi zastaranje odškodninskega zahtevka pretrgano zaradi uvedbe kazenskega postopka, zastaranje znova teče od dne "ko je spor končan" (3. odst. 392. čl. ZOR).Zato razlaga, da 5-letni zastaralni rok v konkretnem primeru teče od pravnomočnosti kazenske sodbe, ni v škodo tožene stranke.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - vračunanje v dedni delež
Pogodbeni stranki iz darilne pogodbe sta naknadno s pogodbo ustanovili še toženkino obveznost preživljanja. Prezreti ni mogoče, da je toženka to pogodbo po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje izpolnjevala več kot 12 let. Za ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju ni nobene zakonske podlage. Isto velja tudi za njeno izpodbojnost. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da glede na okoliščino, da gre pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju za tvegan posel, ni potrebno, da se vrednost izročenega premoženja pokriva z vrednostjo nasprotnih storitev, pri čemer je treba upoštevati tudi prevzemničino skrb, ki se ne izraža direktno v denarju. Kakšnega očitnega nesorazmerja pa pritožbeno sodišče ni ugotovilo.
stroški postopka - založitev predujma za stroške, ki so potrebni za izvedbo predlaganega dokaza
Ob prvem sojenju je tožeča stranka obstoj delovne nesposobnosti ter vzročno zvezo med delovno nesposobnostjo in prometno nezgodo do katere je prišlo 23.8.1988 dokazala, tožena stranka pa je s pravnim sredstvom, kateremu je pritožbeno sodišče ugodilo, obstoj pravnorelevantnih dejstev povezanih z delovno sposobnostjo tožnika in vzročno zvezo izpodbijala, ter svoja pritožbena zatrjevanja dokazovala s trditvami, da bi izvedenec ortoped (ali medicine dela) tožnikovo delovno sposobnost in vzročno zvezo z nezgodo z dne 23.8.1988 izključil. Teh pritožbenih trditev o nujnosti izvedbe dokaza z izvedencem ortopedom (ali medicine dela) pa ni mogoče šteti le "kot utemeljeno opozarjanje na potrebo po izvedbi tega dokaza", kot zmotno zaključuje pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi, ampak gre za dokazni predlog tožene stranke, ki je zato za izvedbo predlaganega dokaza dolžna založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo z izvedbo dokaza nastali (1. odstavek 153. člena ZPP).
ZOR člen 154, 154/1, 170. ZPP (1977) člen 382, 382/1, 389, 389/2, 392.
krivdna odgovornost - gostinec - odgovornost za ravnanje drugih - revizija - dovoljenost revizije - pravni interes
Dolžnost gostinca ni le, da poskrbi za prijetno vzdušje in dobro postrežbo gostov v lokalu, temveč tudi, da poskrbi za varnost gostov. Skrb za varnost gostov pa obsega seveda tudi temeljito odstranjevanje madežev polite ali stresene hrane na tleh lokala. Zato v konkretnem primeru ni pomembno, zakaj je do politja juhe prišlo, saj je očitno, da je delavka toženega zdravilišča polito juho opazila, a ni dovolj skrbno ukrepala.
Revizijo je moč vložiti le proti sodbi sodišča druge stopnje - 382. len ZPP (ob pogojih iz 400. člena ZPP tudi proti sklepu sodišča druge stopnje). Odločbe sodišča druge stopnje, ki bi se nanašala na podjetje x pa v konkretnem primeru ni. Zato to podjetje nima pravnega interesa za izpodbijanje sodbe sodišča druge stopnje, saj se ta nanaša le na podjetje y. Revizijo je revizijsko sodišče zato zavrglo (392. čl. v zvezi z 2. odst. 398. čl. ZPP).
Revizijsko sodišče ne presoja pravilnosti dokazne ocene. Odloča na podlagi dejanskega stanja, ki je ugotovljeno v sojenju na prvi in drugi stopnji (3. odst. 385.čl. ZPP). Na podlagi teh ugotovitev toženka spornega zemljišča ni kupila in torej ni pridobila lastninske pravice na njem, tudi služnosti ni kupila niti je ni priposestvovala. Za stališče, da ni prišlo do priposestvovanja zadostuje ugotovitev, da toženka ni bila v dobri veri. Ali pomeni dovoljevanje da toženka na spornem zemljišču zlaga drva, dovoljenje do preklica v smislu drugega odstavka 54.čl. ZTLR niti ni več pomembno, ker zadostuje pomanjkanje dobrovernosti za ugotovitev, da priposestvovanja ni bilo.
Izpodbijani akt, s katerim se tožnika obvešča o pravnem mnenju tožene stranke glede možnosti razveljavitve odločb po nadzorstveni pravici, ni upravni akt.