prenos krajevne pristojnosti – lažja izvedba postopka
Dejstvo, ki indicira lažjo izvedbo postopka pred drugim sodiščem, mora biti izraženo v tolikšni meri, da razlogi, ki kažejo na večjo ekonomičnost oziroma lažjo izvedbo kazenskega postopka, prevladujejo nad primarnimi naveznimi okoliščinami za določitev krajevne pristojnosti.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odškodnina - normalen tek stvari - trditvena podlaga - dokazno breme - ravnanje oškodovanca - protipravnost - potrebna skrbnost - ugovor materialnega prava - obrazložitev ugovora
Oškodovančevega prispevka ne narekuje zgolj protipravno dejanje, torej dejanje, ki je izrecno prepovedano, pač pa vsako dejanje, ki je po obče sprejemljivih pravilih v okoliščinah konkretnega primera takšne narave, da ob izkazanem prispevku k škodi pomeni njegovo premalo skrbno ravnanje.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost države - gradbeno dovoljenje - odgovornost za delo upravnega organa - gradnja na poplavnem območju - izdaja gradbenega dovoljenja - poplave - naravni pojavi - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dolžnostno ravnanje - razpravno načelo
Temeljni vzrok škodnega dogodka je naraven pojav (obilno deževje). Za naravne pojave pa človek ni in ne more biti odgovoren.
Odškodninska odgovornost človeka ali pravne osebe za škodo, ki je posledica naravnega pojava, je lahko vzpostavljena šele posredno - prek umetno vzpostavljene vzročne zveze za opustitveno ravnanje. Prvi pogoj za to je, da bi odgovorna oseba z določenim ravnanjem lahko preprečila škodo, ki je posledica naravnega pojava, ali pa jo vsaj zmanjšala. Drugi pogoj pa je ta, da konkretni osebi sploh lahko pripišemo položaj odgovorne osebe. To je mogoče le tedaj, ko bi ta osebo škodo ne le lahko, marveč s konkretnim ravnanjem tudi morala preprečiti.
Stališče, da bi morala država pri izdaji gradbenih dovoljenj presojati, ali ne bo ob slehernih mogočih naravnih nesrečah prišlo do premoženjske škode, ker v nasprotnem primeru za to škodo odškodninsko odgovarja, bi bilo paternalistično in zato v nasprotju s konceptom liberalne države, utemeljene na konceptu človekovih pravic, ob hkratnem poudarku, da je posameznik v prvi vrsti sam odgovoren zase in za svoje premoženje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018714
OZ člen 169, 299. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - trditveno in dokazno breme - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišče druge stopnje - povrnitev premoženjske škode - škoda na nepremičnini - škoda zaradi izvajanja gradbenih del - manjvrednost nepremičnine - višina odškodnine
ZUS-1 člen 30, 30/1, 30/2, 33, 33-1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 89. ZDPN člen 4. ZDavP-2 člen 97, 155, 155/1-1.
davek na dodano vrednost - dovoljenost revizije - vrednostni pogoj ni izkazan - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - pravna vprašanja niso pomembna glede na vsebino zadeve - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je v novem sojenju odločalo le o razliki med odmero po 16,6667 % in 20 % stopnji, torej o vrednosti 28.333,43 EUR, kolikor znaša seštevek zneskov 9.389,43 EUR in 18.944,00 EUR, razvidnih iz izreka izpodbijane sodbe. Ker revident sodbe ne izpodbija v delu, v katerem je zanj ugodna, to je glede odločitve 9.389,43 EUR, je v reviziji upoštevna zgolj še vrednost 18.944,00 EUR, ki pa ne dosega mejne vrednosti za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Iz pravnih vprašanj, ki jih postavlja revident, da bi utemeljil dovoljenost revizije je razvidno, da se ne nanašajo na vsebino izpodbijane sodbe, katere predmet je bilo zgolj vprašanje, ali je treba DDV odmeriti po 16,6667 % ali 20 % stopnji. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti pravna vprašanja, zaradi katerih naj se revizija dovoli, pomembna po vsebini zadeve. V obravnavanem primeru so torej vprašanja, ki so pomembna po vsebini zadeve, lahko zgolj vprašanja v zvezi s stopnjo, po kateri naj se DDV odmeri.
pokojninska doba - dodana doba - potrebna doba - postopek začet pred uveljavitvijo ZPIZ-2 - izdaja odločbe
Zavzemanje tožeče stranke, da ZPIZ-1 daje možnost uveljavljanja dodane dobe za istega otroka obema staršema, v tem primeru dve leti, če so izpolnjeni drugi pogoji, je zmotno. Besedno zvezo mati ali oče veže ločni veznik „ali“, ki daje dve možnosti; to je prvo ali drugo, ne pa obeh hkrati. Lahko pa si dobo skrbi za otroka v prvem letu starša porazdelita.
Dodana doba ni pokojninska doba. Je doba, ko posameznik ni bil zavarovan, za to dobo niso plačani prispevki, se pa kljub temu upošteva pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe. Z ugotovitveno odločbo, da ima posameznik dodano dobo po ZPIZ-1, si ne more zagotoviti ugodnosti, ki jih zakon ob nastopu zavarovalnega primera ne pozna, ne ureja oziroma v prehodnih določbah ne določa, da se upoštevajo določbe prejšnjih predpisov. Pogoji za uveljavitev posamezne pravice se ugotavljajo ob vložitvi zahtevka na podlagi veljavnega predpisa.
Posebna doba se všteva v pokojninsko dobo ne glede na plačilo prispevkov, pri čemer ta doba vpliva na odmerni odstotek, medtem ko je dodana doba ugodnost, da je posamezniku kljub neizpolnjevanju pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine ta pokojnina priznana, pri čemer dodana doba ne vpliva na njeno odmero. Slednje jasno izhaja iz jezikovne razlage pojmov, definiranih v 8. in tudi v 193. členu ZPIZ-1.
mednarodna zaščita - priznan status subsidiarne oblike zaščite - preganjanje - resna škoda - glavna obravnava - odločanje na seji - izrek odločbe o priznanju statusa
Za utemeljeno uveljavljanje preganjanja ne zadostuje zgolj hipotetična možnost, da bi bil nekdo podvržen preganjanju, ampak mora biti nevarnost preganjanja individualno in konkretno izkazana. Prosilec mora svojo prošnjo utemeljiti individualno, torej glede na svoje okoliščine oziroma lastnosti. Za priznanje statusa begunca je ključnega pomena individualna ogroženost posameznika.
ZMZ ureja eno pravico do mednarodne zaščite, ki se lahko podeli v dveh oblikah, in sicer kot status begunca oziroma kot status subsidiarne zaščite. Ne gre torej za dve pravici (za pravico do statusa begunca in pravico do statusa subsidiarne zaščite) in dva samostojna zahtevka, temveč sta to le dve obliki ene pravice, to je pravice do mednarodne zaščite.
Sodišče je odločalo na seji in ni opravilo glavne obravnave, na kateri bi izvajalo dokaze na način, ki bi omogočal soočenje izjav stranke z izjavami drugih (kot prič) in s tem ugotavljanje njihove verodostojnosti. Hkrati pa je svojo odločitev oprlo na dokaz, ki je bil izveden na prejšnji glavni obravnavi (pred drugim senatom), v zvezi s katero so bile ugotovljene kršitve. Zato je njegova obrazložitev notranje kontradiktorna.
ZIS člen 3a, 107, 107a. URS člen 15, 15/2, 39. ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 82. ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2, 366, 366/1.
nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - odredba ponudniku storitev informacijske družbe - omejitev spletne strani - omejitve spletne pošte - razumljivost izreka omejitvenega ukrepa - varovanje lastnega interesa - varovanje tujega interesa
Ker izrek ukrepa, ki ga je sodišče prve stopnje izreklo nasprotni stranki kot ponudniku storitev informacijske družbe, od nje terja zgolj to, da omeji dostop do spletne strani, na kateri se prirejajo nedovoljene igre na srečo, so njene navedbe, da gre za ukrep, ki bo prekomerno prizadel zavezanca, ki prireja nedovoljene igre na srečo, ker mu bo dejansko zasegel spletno domeno v Republiki Sloveniji, vključno z onemogočenjem dostave spletne pošte na njegov spletni naslov, rezultat napačnega razumevanja vsebine izreka in s tem brezpredmetne. Poleg tega s temi navedbami nasprotna stranka ne varuje svojega, temveč interes zavezanca iz odločbe o prepovedi, torej tuj interes. Kot je Vrhovno sodišče odločilo že v zadevi I Up 54/2012 z dne 16. 2. 2012 pa ponudnik storitev informacijske družbe te pravice nima oziroma s takšnimi navedbami ne more uspeti.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015856
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1, 36, 36/1-6, 40, 40/1, 75, 75/2, 77. ZMZ-1 člen 67. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/2.
mednarodna zaščita - pravni interes - meje tožbenega predloga
Tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravi akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Če sodišče izpodbijani upravni akt presoja brez upoštevanja tožbenih navedb, dejansko presoja nekaj, česa tožnik ni zahteval, ne presoja pa tistega, kar je zahteval.
Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka tožniku kršila pravico do izjave glede tistega dela odločitve toženke, ki ni sporen, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljen pritožbeni očitek, da je z izpodbijano sodbo odločilo izven meja tožbenega predloga, o tožbenem predlogu, kot ga je tožnik opredelil v tožbi, pa sploh ni odločalo.
Po ZMZ-1 sta status subsidiarne zaščite in status begunca dve obliki ene pravice do mednarodne zaščite. Zato je v primeru, ko tožnik izpodbija odločbo o priznanju statusa subsidiarne oblike zaščite, treba ugotoviti, ali ta status tožniku omogoča iste pravice in koristi kot status begunca, oziroma, v čem bi bil glede na določbe ZMZ-1 ali drugih predpisov, ki urejajo pravice in obveznosti oseb z mednarodno zaščito, njegov pravni položaj z vidika pravic in koristi, ki jih ima na podlagi priznanega statusa ugodnejši od pravnega položaja, ki bi ga imel, če bi mu bil priznan status begunca.
začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode - inšpekcijska odločba - prepoved uporabe lokala
Sodišče prve stopnje je pravilno razložilo vsebino 32. člena ZUS-1 s tem, ko je poudarilo, da mora pritožnica posledice, ki zanjo pomenijo težko popravljivo škodo, ne le zatrjevati temveč tudi (verjetno) izkazati. Glede na splošne navedbe pritožnice, tako sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da pritožnica zatrjevane škode ni opredelila niti po vsebini niti po obsegu.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/1, 126/5. ZDavP člen 127. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 71, 71/2, 93. ZUP člen 281.
dovoljena revizija - davki - dohodnina - zaslišanje prič - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - neobrazloženost - glavna obravnava - zastaranje pravice do odmere davka - začetek teka zastaralnega roka - nenapovedani dohodki - izdaja odločbe - dokazna ocena - kazenski postopek - pavšalni ugovori - sklicevanje na razloge davčnih organov - materialno pravo - odprava pravnih posledic
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Zavrnitev se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. V vsakem primeru pa mora biti zavrnitev dokaznega predloga obrazložena.
Dokazi revidenta, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni. Revident namreč z njimi ni dokazoval dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi lahko bila pravno odločilna glede spornega dejstva, da je revident na podlagi stornacij prejel premoženjsko korist.
Glede na dikcijo prvega odstavka 125. in petega odstavka 126. člena ZdavP-2 je zastaranje začelo teči, ko bi bilo treba davek od nenapovedanih dohodkov odmeriti.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 32, 33, 66, 66/2, 88, 88/2. ZUP člen 279, 279/1-1. ZUP/86 člen 144, 145, 146, 147, 148. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 12.
dovoljena revizija - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - funkcionalno zemljišče - status zavezanca - predhodno pravno vprašanje - razpolaganje po uveljavitvi ZDen - obremenitev po uveljavitvi ZDen
V položaju, ko je (prvotna) zavezanka pravico uporabe na nepremičnini v nasprotju z 88. členom ZDen prenesla na družbo, ki je bila civilnopravna oseba, nato pa je bila lastninska pravica prenesena nazaj na zavezanko, ki pa je bila tedaj tudi sama že civilna pravna oseba, se ne more sklicevati na svoj civilnopravni status ob ponovni pridobitvi nepremičnine. Na svoj položaj civilnopravne osebe bi se lahko uspešno sklicevala le, če bi izkazala, da je obravnavano nepremičnino olastninila v skladu z določbami zakonov, ki urejajo lastninjenje podjetij v družbeni lastnini.
V skladu s 146. členom ZUP/86 lahko upravni organ ničnost pravnega posla presoja le kot predhodno vprašanje, kar se odrazi v njegovi odločitvi o upravni zadevi. Ne more pa o predhodnem vprašanju odločati v izreku. V izreku lahko odloči le o upravni stvari, ki je predmet postopka. Določbo drugega odstavka 66. člena ZDen, po kateri denacionalizacijski organ v odločbi o denacionalizaciji odloči tudi o izbrisu bremen, je treba razlagati v zvezi z določbo prvega odstavka 33. člena ZDen. Po tej določbi se nepremičnine vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala po njihovem podržavljenju do dneva uveljavitve ZDen (tj. 7. 12. 1991), za terjatve, ki so bile zavarovane s temi bremeni, pa jamči Republika Slovenija. Citirana določba 33. člena ZDen ne daje podlage za sklep, da Republika Slovenija jamči tudi za obremenitve, ki so nastopile po uveljavitvi ZDen. V primeru obremenitve, ki je nastala po uveljavitvi ZDen, do prisilnega izbrisa hipoteke zaradi ničnosti njene pravnoposlovne podlage zato lahko pride le na podlagi pravnomočne sodbe sodišča splošne pristojnosti, izdane v pravdnem postopku z izbrisno tožbo.
INVALIDI - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006976
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 243, 244, 254.
začasna nezmožnost za delo - izvedenec - nepopolno izvedensko mnenje- relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, storjene v postopku pred sodiščem prve stopnje, stranka ne more uveljavljati v reviziji, če jih ni uveljavljala že v pritožbi. Tožena stranka tako v pritožbi ni zatrjevala, da je sodišče prve stopnje storilo kršilo določbo 254. člena ZPP, ker izvedenca ni zaslišalo oziroma postavilo novega izvedenca. To kršitev prvič uveljavlja šele v reviziji, zato je revizijsko sodišče ni presojalo.
odmera davka - umik revizije - vrnitev v prejšnje stanje - pritožba - vročitev - povratnica
Morebitna nevročitev sodnega pisanja je napaka sodišča, ki stranki krši pravico do sodelovanja v postopku. Posledično je izostanek vročitve naloga za plačilo sodne takse lahko zgolj pritožbeni razlog. Ob uspehu pritožbe, vložene iz opisanega pritožbenega razloga, pa do zamude stranke sploh ne bi prišlo.
Zaslišanja prič kot dokaza za ugotavljanje pristnosti podpisa na javni listini na načelni ravni sicer ni mogoče opredeliti kot neprimernega, vendar to velja le v primeru zatrjevanih drugih ustreznih okoliščin, povezanih z organizacijo sprejemanja pošiljk v pisarni pritožnikovega pooblaščenca in o katerih bi priče lahko izpovedale.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015958
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1-a, 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - rok za izvršitev predaje
Predaja prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici, ki mora biti izvršena v šestih mesecih od potrditve zahteve za sprejem, se lahko odloži na podlagi vloženega pravnega sredstva.
Če tak odložilni učinek obstaja (glede na ureditev v ZUS-1 ima tak učinek izdana začasna odredba), ne more priti do zamude pri predaji in ne do prenosa odgovornosti na Republiko Slovenijo. V takem primeru začne šestmesečni rok ponovno teči od končne odločitve o pritožbi, to je s sodno odločitvijo, s katero se odloči o temelju postopka in s katero ni več mogoče ovirati te izvedbe.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015865
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 22, 22/6, 22/7, 26/1, 27, 27/3, 29, 29/1, 29/2.
predaja odgovorni državi članici - šestmesečni rok - sklep izdan po poteku šestmesečnega roka - prekluzivni rok - zahteva za izdajo začasne odredbe
Člen 29 Uredbe Dublin III je treba razlagati tako, da morata izpodbijani sklep in začasna odredba biti izdana v roku 6 mesecev po odobritvi zahteve. V tem roku mora biti ne le izdana odločitev pristojnega organa temveč mora biti predaja prosilca dejansko opravljena, kar jasno izhaja tudi iz besedila člena 29 Uredbe Dublin III. Države članice morajo namreč imeti na voljo šest mesecev, ki jih morajo popolnoma izkoristiti za določitev tehničnih podrobnosti izvedbe. Ker do predaje pritožnika v tem roku ni prišlo, izdaja izpodbijanega sklepa po tem roku ni več zakonita. Tudi v nadaljevanju izdana začasna odredba ne more imeti nobenega vpliva na drugačen tek pred tem pretečenega roka, saj rok 6 mesecev z njeno izdajo ne začne teči znova.
dovoljenost revizije - dovoljenje za raziskavo podzemnih voda - ni vrednostni spor - zelo hude posledice niso izkazane
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost odločbe, s katero je bil zavrnjen revidentkin zahtevek za raziskavo podzemnih voda. V tej odločbi pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka s svojimi splošnimi navedbami tega ni storila.
invalidnost I. kategorije - pridobitev pravice do invalidske pokojnine - vplačevanje pokojnine - prenehanje zavarovanja
ZPIZ-2 v prvem odstavku 108. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu. Skladno s tretjim odstavkom tega člena pravice iz invalidskega zavarovanja pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti. Na podlagi prvega odstavka 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Izjema je določena le za osebe, ki ob uveljavitvi pravice niso zavarovane.
Določba 65. člena ZUTD, določa, da zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
revizija - izdana začasna odredba - težko popravljiva škoda
Revident, ki je kot oseba javnega prava pristojen in odgovoren za izvrševanje določenih javnih nalog, lahko svoj interes za izdajo začasne odredbe utemeljuje na pravnem varstvu pred izpolnitvijo obveznosti, ki bi po njegovem mnenju privedla do kršitve zakona na področju njegove pristojnosti. Posledično je tudi razumno, da škodo revident utemeljuje prav v prizadetosti navedenega vidika svojega položaja in mu ga ni treba utemeljevati z osebno in konkretno prizadetostjo lastnih (osebnih) koristi kot to velja za zasebnopravne subjekte, kolikor bi tako utemeljevanje sploh bilo mogoče.
Vrhovno sodišče je pri odločanju o zahtevi za izdajo začasne odredbe skladno z načelom sorazmernosti tudi presodilo, da bi bile posledice izvršitve odločbe tožene stranke za revidenta hujše od tistih, ki jih za pravico javnosti do dostopa do informacij javnega značaja pomeni časovno omejeno zadržanje izvršitve v tem upravnem sporu izpodbijanega upravnega akta, še posebej zato, ker posebna prizadetost javne koristi z izdajo začasne odredbe ni izkazana.