ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 22, 123, 123/1, 123/3.
načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - huda telesna poškodba - protipravnost - silobran
Če se v zahtevi za varstvo zakonitosti z navedbami o skrajni sili oziroma silobranu izpodbija pravnomočna sodba zaradi kršitve kazenskega zakona, utemeljuje pa z nestrinjanjem z dokaznimi zaključki obeh sodišč nižjih stopenj o dejanskih okoliščinah očitanega kaznivega dejanja, gre za nedovoljeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZTLR člen 28, 28/2,72, 72/1, 72/2. ZKZ (1973) člen 19, 20, 21. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - priposestvovanje - dobrovernost - status zemljišča - trditveno in dokazno breme
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo, da pri izvedenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev in da je pravilna dokazna ocena, da ni bilo izkazano, da bi voznica med vožnjo zavijala. Ta pa narekuje materialnopravni sklep, da je bil prvi tožnik tisti, ki je s previsoko hitrostjo, z nepravilnim prehitevanjem po desni strani (ob tem, da je bil zaradi parkiranih avtomobilov tudi prostorsko omejen) povzročil prometno nesrečo (36. in 37. člen ZVCP-1, 154. in 131. člen OZ).
Res je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožnikom ni uspelo dokazati, da je današnje zdravstveno stanje prvega tožnika posledica dejstva, da so pri drugo toženki spregledali zlom desne stegnenice. Vendar je zapis pravilen glede na to, da so tožniki tisti, ki nosijo materialno dokazno breme, ne glede na to, kako se med samim dokaznim postopkom prenaša procesno dokazno breme. Kot pravilno poudarja sodišče druge stopnje, je izvedenec prepričljivo utemeljil, da zaradi izjemno hude maščobne embolije takoj po nezgodi kasnejša oskrba desne stegnenice ni bistveno vplivala na poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja. Posledično je pravilen materialnopravni sklep, da nastale škode ni mogoče pripisati medicinski napaki druge toženke.
OZ člen 171, 171/2, 458, 458/1, 468, 468/1, 468/2, 468/3, 470, 470/2, 478. Uredba št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme priloga II, poglavje proizvodnja člen 4. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 15, 17. ZKrmi člen 3, 4. ZVMS člen 28, 33. Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme člen 5, 8. Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi - Priloga I. Uredba Komisije (EU) št. 574/2001 z dne 16. junija 2011 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in konsolidaciji prilog I in II k Direktivi - Priloga I.
poslovna odškodninska odgovornost - stvarne napake - refleksna škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - skrbnost dobrega strokovnjaka - proizvodnja krme - varnost krme
Držijo revizijske navedbe tožnice, da do škode ne bi prišlo, če toženec ne bi dobavil okužene koruze, vendar pa bi tožnica nastanek škode lahko preprečila, če bi v kateri koli fazi proizvodnje opravila zahtevane kontrole na nedovoljene snovi v dopolnilnih krmnih mešanicah oziroma krmi, med drugim tudi na aflatoksin B1. Za varnost krme v skladu z zakonodajo pa je odgovoren proizvajalec krme. Zato je bila vzročna zveza med ravnanjem toženca kot pridelovalcem koruze in nastalo posredno škodo pretrgana z nedopustnim oziroma neskrbnim ravnanjem tožnice oziroma njene pravne prednice in je tožnica v prvi vrsti v celoti sama odgovorna zanjo.
Tako kot je vprašanje vzročne zveze v sklepni fazi vprašanje pravnovrednotne pripisljivosti, velja enako glede vprašanja pretrganja vzročne zveze. Pravna presoja tožničine opustitve v luči standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka zato utemeljuje sklep o pretrganju vzročne zveze, zaradi česar je breme posredne škode v pravni sferi tožeče stranke. Ob navedenem pa je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ravnanje toženca, ki je sicer res prodal okuženo koruzo, v obravnavanem primeru za povrnitev refleksne škode ni odločilnega pomena. Ob navedenem pa je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ravnanje toženca, ki je sicer res prodal okuženo koruzo, v obravnavanem primeru za povrnitev refleksne škode ni odločilnega pomena.
Pritožbeni očitki ne ponudijo argumentov, ki bi za odločitev o preživnini odrezali pristojnost sodišču v BIH. Celo nasprotno, pritožnik se sklicuje na drugo odločbo sodišča v Bihaču, ki ni predmet postopka in v kateri naj bi mu bilo naloženo plačevanje preživnine v nižjem znesku. Vprašanje dejanskega plačila preživnine je okoliščina, ki jo bo pritožnik lahko uveljavil v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku.
ZIS člen 3a, 107, 107a. URS člen 15, 15/2, 39. ZUS-1 člen 22, 22/1, 76, 82. ZPP člen 339, 339/2-14, 350, 350/2, 366, 366/1.
nadzor nad prirejanjem iger na srečo - omejitev dostopa do spletne strani - odredba ponudniku storitev informacijske družbe - omejitev spletne strani - omejitve spletne pošte - razumljivost izreka omejitvenega ukrepa - varovanje lastnega interesa - varovanje tujega interesa
Ker izrek ukrepa, ki ga je sodišče prve stopnje izreklo nasprotni stranki kot ponudniku storitev informacijske družbe, od nje terja zgolj to, da omeji dostop do spletne strani, na kateri se prirejajo nedovoljene igre na srečo, so njene navedbe, da gre za ukrep, ki bo prekomerno prizadel zavezanca, ki prireja nedovoljene igre na srečo, ker mu bo dejansko zasegel spletno domeno v Republiki Sloveniji, vključno z onemogočenjem dostave spletne pošte na njegov spletni naslov, rezultat napačnega razumevanja vsebine izreka in s tem brezpredmetne. Poleg tega s temi navedbami nasprotna stranka ne varuje svojega, temveč interes zavezanca iz odločbe o prepovedi, torej tuj interes. Kot je Vrhovno sodišče odločilo že v zadevi I Up 54/2012 z dne 16. 2. 2012 pa ponudnik storitev informacijske družbe te pravice nima oziroma s takšnimi navedbami ne more uspeti.
dovoljenost revizije - dovoljenje za raziskavo podzemnih voda - ni vrednostni spor - zelo hude posledice niso izkazane
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje presojalo zakonitost odločbe, s katero je bil zavrnjen revidentkin zahtevek za raziskavo podzemnih voda. V tej odločbi pravica oziroma obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti.
Revident mora obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Revidentka s svojimi splošnimi navedbami tega ni storila.
odmera davka - umik revizije - vrnitev v prejšnje stanje - pritožba - vročitev - povratnica
Morebitna nevročitev sodnega pisanja je napaka sodišča, ki stranki krši pravico do sodelovanja v postopku. Posledično je izostanek vročitve naloga za plačilo sodne takse lahko zgolj pritožbeni razlog. Ob uspehu pritožbe, vložene iz opisanega pritožbenega razloga, pa do zamude stranke sploh ne bi prišlo.
Zaslišanja prič kot dokaza za ugotavljanje pristnosti podpisa na javni listini na načelni ravni sicer ni mogoče opredeliti kot neprimernega, vendar to velja le v primeru zatrjevanih drugih ustreznih okoliščin, povezanih z organizacijo sprejemanja pošiljk v pisarni pritožnikovega pooblaščenca in o katerih bi priče lahko izpovedale.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015865
ZUS-1 člen 32, 32/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 22, 22/6, 22/7, 26/1, 27, 27/3, 29, 29/1, 29/2.
predaja odgovorni državi članici - šestmesečni rok - sklep izdan po poteku šestmesečnega roka - prekluzivni rok - zahteva za izdajo začasne odredbe
Člen 29 Uredbe Dublin III je treba razlagati tako, da morata izpodbijani sklep in začasna odredba biti izdana v roku 6 mesecev po odobritvi zahteve. V tem roku mora biti ne le izdana odločitev pristojnega organa temveč mora biti predaja prosilca dejansko opravljena, kar jasno izhaja tudi iz besedila člena 29 Uredbe Dublin III. Države članice morajo namreč imeti na voljo šest mesecev, ki jih morajo popolnoma izkoristiti za določitev tehničnih podrobnosti izvedbe. Ker do predaje pritožnika v tem roku ni prišlo, izdaja izpodbijanega sklepa po tem roku ni več zakonita. Tudi v nadaljevanju izdana začasna odredba ne more imeti nobenega vpliva na drugačen tek pred tem pretečenega roka, saj rok 6 mesecev z njeno izdajo ne začne teči znova.
invalidnost I. kategorije - pridobitev pravice do invalidske pokojnine - vplačevanje pokojnine - prenehanje zavarovanja
ZPIZ-2 v prvem odstavku 108. člena določa, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu. Skladno s tretjim odstavkom tega člena pravice iz invalidskega zavarovanja pridobi zavarovanec z dnem nastanka invalidnosti. Na podlagi prvega odstavka 111. člena ZPIZ-2 se pokojnina uživalcu izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Izjema je določena le za osebe, ki ob uveljavitvi pravice niso zavarovane.
Določba 65. člena ZUTD, določa, da zavarovancu preneha pravica do denarnega nadomestila z dnem pravnomočnosti odločbe, s katero je ugotovljena njegova popolna nezmožnost za delo po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS1015958
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1-a, 29, 29/1, 29/2, 29/3. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi članici - rok za izvršitev predaje
Predaja prosilca za mednarodno zaščito odgovorni državi članici, ki mora biti izvršena v šestih mesecih od potrditve zahteve za sprejem, se lahko odloži na podlagi vloženega pravnega sredstva.
Če tak odložilni učinek obstaja (glede na ureditev v ZUS-1 ima tak učinek izdana začasna odredba), ne more priti do zamude pri predaji in ne do prenosa odgovornosti na Republiko Slovenijo. V takem primeru začne šestmesečni rok ponovno teči od končne odločitve o pritožbi, to je s sodno odločitvijo, s katero se odloči o temelju postopka in s katero ni več mogoče ovirati te izvedbe.
INVALIDI - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS3006976
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 243, 244, 254.
začasna nezmožnost za delo - izvedenec - nepopolno izvedensko mnenje- relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, storjene v postopku pred sodiščem prve stopnje, stranka ne more uveljavljati v reviziji, če jih ni uveljavljala že v pritožbi. Tožena stranka tako v pritožbi ni zatrjevala, da je sodišče prve stopnje storilo kršilo določbo 254. člena ZPP, ker izvedenca ni zaslišalo oziroma postavilo novega izvedenca. To kršitev prvič uveljavlja šele v reviziji, zato je revizijsko sodišče ni presojalo.
delegacija pristojnosti - tehten razlog - poslovni odnos med sodiščem in stranko
Pogodbeno razmerje med sodiščem in prvo toženo stranko predstavlja tehten razlog, da o tožbenem zahtevku zoper to stranko ne odloča to sodišče. Zato je Vrhovno sodišče za odločanje v tej zadevi določilo kot drugo pristojno sodišče Delovno sodišče v Mariboru.
ZDavP-2 člen 125, 125/1, 126, 126/1, 126/5. ZDavP člen 127. ZPP člen 339, 339/2-8. ZUS-1 člen 71, 71/2, 93. ZUP člen 281.
dovoljena revizija - davki - dohodnina - zaslišanje prič - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - neobrazloženost - glavna obravnava - zastaranje pravice do odmere davka - začetek teka zastaralnega roka - nenapovedani dohodki - izdaja odločbe - dokazna ocena - kazenski postopek - pavšalni ugovori - sklicevanje na razloge davčnih organov - materialno pravo - odprava pravnih posledic
Sodišču ni treba izvajati dokazov, ki so a) nepotrebni, ker je dejstvo že dokazano; b) nerelevantni, ker dejstvo, ki naj bi ga dokazovali, za odločitev ni pravno odločilno ali c) popolnoma neprimerni za ugotovitev določenega dejstva. Zavrnitev se ne sme pretvoriti v vnaprejšnjo dokazno oceno. V vsakem primeru pa mora biti zavrnitev dokaznega predloga obrazložena.
Dokazi revidenta, ki jih je sodišče prve stopnje zavrnilo, so bili po mnenju Vrhovnega sodišča neutemeljeno zavrnjeni kot nepotrebni. Revident namreč z njimi ni dokazoval dejstev, ki so bila v izpodbijani odločbi že dokazana, temveč nasprotna dejstva, in sicer takšna, ki bi lahko bila pravno odločilna glede spornega dejstva, da je revident na podlagi stornacij prejel premoženjsko korist.
Glede na dikcijo prvega odstavka 125. in petega odstavka 126. člena ZdavP-2 je zastaranje začelo teči, ko bi bilo treba davek od nenapovedanih dohodkov odmeriti.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015856
ZUS-1 člen 20, 20/1, 30, 30/1, 36, 36/1-6, 40, 40/1, 75, 75/2, 77. ZMZ-1 člen 67. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/2.
mednarodna zaščita - pravni interes - meje tožbenega predloga
Tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravi akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja.
Če sodišče izpodbijani upravni akt presoja brez upoštevanja tožbenih navedb, dejansko presoja nekaj, česa tožnik ni zahteval, ne presoja pa tistega, kar je zahteval.
Ker je sodišče prve stopnje odločilo, da je tožena stranka tožniku kršila pravico do izjave glede tistega dela odločitve toženke, ki ni sporen, je po presoji Vrhovnega sodišča utemeljen pritožbeni očitek, da je z izpodbijano sodbo odločilo izven meja tožbenega predloga, o tožbenem predlogu, kot ga je tožnik opredelil v tožbi, pa sploh ni odločalo.
Po ZMZ-1 sta status subsidiarne zaščite in status begunca dve obliki ene pravice do mednarodne zaščite. Zato je v primeru, ko tožnik izpodbija odločbo o priznanju statusa subsidiarne oblike zaščite, treba ugotoviti, ali ta status tožniku omogoča iste pravice in koristi kot status begunca, oziroma, v čem bi bil glede na določbe ZMZ-1 ali drugih predpisov, ki urejajo pravice in obveznosti oseb z mednarodno zaščito, njegov pravni položaj z vidika pravic in koristi, ki jih ima na podlagi priznanega statusa ugodnejši od pravnega položaja, ki bi ga imel, če bi mu bil priznan status begunca.
začasna odredba - izkazanost težko popravljive škode - inšpekcijska odločba - prepoved uporabe lokala
Sodišče prve stopnje je pravilno razložilo vsebino 32. člena ZUS-1 s tem, ko je poudarilo, da mora pritožnica posledice, ki zanjo pomenijo težko popravljivo škodo, ne le zatrjevati temveč tudi (verjetno) izkazati. Glede na splošne navedbe pritožnice, tako sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da pritožnica zatrjevane škode ni opredelila niti po vsebini niti po obsegu.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-1, 83/2-2. ZDen člen 32, 33, 66, 66/2, 88, 88/2. ZUP člen 279, 279/1-1. ZUP/86 člen 144, 145, 146, 147, 148. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 12.
dovoljena revizija - denacionalizacija - vrednostni kriterij - pomembno pravno vprašanje - funkcionalno zemljišče - status zavezanca - predhodno pravno vprašanje - razpolaganje po uveljavitvi ZDen - obremenitev po uveljavitvi ZDen
V položaju, ko je (prvotna) zavezanka pravico uporabe na nepremičnini v nasprotju z 88. členom ZDen prenesla na družbo, ki je bila civilnopravna oseba, nato pa je bila lastninska pravica prenesena nazaj na zavezanko, ki pa je bila tedaj tudi sama že civilna pravna oseba, se ne more sklicevati na svoj civilnopravni status ob ponovni pridobitvi nepremičnine. Na svoj položaj civilnopravne osebe bi se lahko uspešno sklicevala le, če bi izkazala, da je obravnavano nepremičnino olastninila v skladu z določbami zakonov, ki urejajo lastninjenje podjetij v družbeni lastnini.
V skladu s 146. členom ZUP/86 lahko upravni organ ničnost pravnega posla presoja le kot predhodno vprašanje, kar se odrazi v njegovi odločitvi o upravni zadevi. Ne more pa o predhodnem vprašanju odločati v izreku. V izreku lahko odloči le o upravni stvari, ki je predmet postopka. Določbo drugega odstavka 66. člena ZDen, po kateri denacionalizacijski organ v odločbi o denacionalizaciji odloči tudi o izbrisu bremen, je treba razlagati v zvezi z določbo prvega odstavka 33. člena ZDen. Po tej določbi se nepremičnine vrnejo proste hipotekarnih bremen, ki so nastala po njihovem podržavljenju do dneva uveljavitve ZDen (tj. 7. 12. 1991), za terjatve, ki so bile zavarovane s temi bremeni, pa jamči Republika Slovenija. Citirana določba 33. člena ZDen ne daje podlage za sklep, da Republika Slovenija jamči tudi za obremenitve, ki so nastopile po uveljavitvi ZDen. V primeru obremenitve, ki je nastala po uveljavitvi ZDen, do prisilnega izbrisa hipoteke zaradi ničnosti njene pravnoposlovne podlage zato lahko pride le na podlagi pravnomočne sodbe sodišča splošne pristojnosti, izdane v pravdnem postopku z izbrisno tožbo.
ZUS-1 člen 30, 30/1, 30/2, 33, 33-1, 83, 83/2-1, 83/2-2, 89. ZDPN člen 4. ZDavP-2 člen 97, 155, 155/1-1.
davek na dodano vrednost - dovoljenost revizije - vrednostni pogoj ni izkazan - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe - pravna vprašanja niso pomembna glede na vsebino zadeve - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je v novem sojenju odločalo le o razliki med odmero po 16,6667 % in 20 % stopnji, torej o vrednosti 28.333,43 EUR, kolikor znaša seštevek zneskov 9.389,43 EUR in 18.944,00 EUR, razvidnih iz izreka izpodbijane sodbe. Ker revident sodbe ne izpodbija v delu, v katerem je zanj ugodna, to je glede odločitve 9.389,43 EUR, je v reviziji upoštevna zgolj še vrednost 18.944,00 EUR, ki pa ne dosega mejne vrednosti za dovolitev revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Iz pravnih vprašanj, ki jih postavlja revident, da bi utemeljil dovoljenost revizije je razvidno, da se ne nanašajo na vsebino izpodbijane sodbe, katere predmet je bilo zgolj vprašanje, ali je treba DDV odmeriti po 16,6667 % ali 20 % stopnji. V skladu z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morajo biti pravna vprašanja, zaradi katerih naj se revizija dovoli, pomembna po vsebini zadeve. V obravnavanem primeru so torej vprašanja, ki so pomembna po vsebini zadeve, lahko zgolj vprašanja v zvezi s stopnjo, po kateri naj se DDV odmeri.
ZDDPO-2 člen 11, 11/1-1, 11/1-2, 12, 12/3, 12/5, 70, 70/1-5. Konvencija med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 17, 17/1, 17/2, 17/3.
dovoljena revizija - davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - dohodek z virom v Sloveniji - obdavčitev z davčnim odtegljajem - konvencija o izogibanju dvojnemu obdavčevanju - davčna osnova - bruto dohodek - odbijanje stroškov poslovanja prejemnika dohodka - pomembno pravno vprašanje - omejenost revizijskega preizkusa
V primerih dohodkov, navedenih v prvem odstavku 70. člena ZDDPO-2, od katerih se plačuje davčni odtegljaj, obdavčitev ni neposredno odvisna od ugotovljenega dobička davčnega zavezanca in povezana z njim, ampak je vezana na posamezna plačila in temelji na načelu denarnega toka.
Osnova za obdavčitev je tako celotni doseženi dohodek (bruto osnova), ki ga rezident oziroma nerezident doseže v Sloveniji in za katerega je določena obveznost davčnega odtegljaja. Navedeno pomeni, da ZDDPO-2 pri izračunu davčne osnove ne omogoča, da bi plačnik davka (izplačevalec dohodka), ki je zavezan izračunati, odtegniti in plačati davčni odtegljaj, upošteval davčno priznane odhodke, ki so prejemniku dohodka nastali v zvezi s pridobivanjem prihodkov, in tako zniževal davčno osnovo za obračun davčnega odtegljaja.
dovoljena revizija - nedovoljene tožbene novote - odločanje na seji - glavna obravnava
Revident z zatrjevanjem groženj, ki so se začele po prejemu prvostopenjske davčne odločbe, ne navaja opravičljivega razloga, zakaj je v postopku pred izdajo odločbe zatrjeval drugače kot v tožbi. Sodišče prve stopnje teh navedb zato utemeljeno ni upoštevalo in mu zaradi njihovega preverjanja ni bilo treba razpisati glavne obravnave.