OZ člen 171, 171/2, 458, 458/1, 468, 468/1, 468/2, 468/3, 470, 470/2, 478. Uredba št. 183/2005 Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme priloga II, poglavje proizvodnja člen 4. Uredba (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane člen 15, 17. ZKrmi člen 3, 4. ZVMS člen 28, 33. Pravilnik o pogojih za zagotavljanje varnosti krme člen 5, 8. Direktiva 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. maja 2002 o nezaželenih snoveh v živalski krmi - Priloga I. Uredba Komisije (EU) št. 574/2001 z dne 16. junija 2011 o spremembi Priloge I k Direktivi 2002/32/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede mejnih vrednosti za nitrit, melamin, Ambrosio spp. ter prenosa nekaterih kokcidiostatikov ali sredstev proti histomonijazi in konsolidaciji prilog I in II k Direktivi - Priloga I.
poslovna odškodninska odgovornost - stvarne napake - refleksna škoda - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - pretrganje vzročne zveze - skrbnost dobrega strokovnjaka - proizvodnja krme - varnost krme
Držijo revizijske navedbe tožnice, da do škode ne bi prišlo, če toženec ne bi dobavil okužene koruze, vendar pa bi tožnica nastanek škode lahko preprečila, če bi v kateri koli fazi proizvodnje opravila zahtevane kontrole na nedovoljene snovi v dopolnilnih krmnih mešanicah oziroma krmi, med drugim tudi na aflatoksin B1. Za varnost krme v skladu z zakonodajo pa je odgovoren proizvajalec krme. Zato je bila vzročna zveza med ravnanjem toženca kot pridelovalcem koruze in nastalo posredno škodo pretrgana z nedopustnim oziroma neskrbnim ravnanjem tožnice oziroma njene pravne prednice in je tožnica v prvi vrsti v celoti sama odgovorna zanjo.
Tako kot je vprašanje vzročne zveze v sklepni fazi vprašanje pravnovrednotne pripisljivosti, velja enako glede vprašanja pretrganja vzročne zveze. Pravna presoja tožničine opustitve v luči standarda skrbnosti dobrega strokovnjaka zato utemeljuje sklep o pretrganju vzročne zveze, zaradi česar je breme posredne škode v pravni sferi tožeče stranke. Ob navedenem pa je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ravnanje toženca, ki je sicer res prodal okuženo koruzo, v obravnavanem primeru za povrnitev refleksne škode ni odločilnega pomena. Ob navedenem pa je pravilno tudi stališče nižjih sodišč, da ravnanje toženca, ki je sicer res prodal okuženo koruzo, v obravnavanem primeru za povrnitev refleksne škode ni odločilnega pomena.
Iz očitka sodišča druge stopnje tožniku je razbrati, da je avalistov podpis na menici pridobil na nepošten način, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila menica izročena in brez toženčeve vednosti, da se podpisuje kot avalist. V tem primeru je govora o pomanjkanju volje podpisati se in jamčiti kot avalist, in ne o nepošteni pridobitvi menice (drugi odstavek 16. člena ZM).
ZP-1-UPB3 člen 214, 214/4. ZS člen 114, 114/3, 114/4. Zakon o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območja občine ter o območjih občin (1980) člen 8, 8-53.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Na podlagi tretjega odstavka 114. člena Zakona o sodiščih je območje krajevne pristojnosti okrajnih sodišč določeno s katastrskimi občinami. Uredba Vlade RS, ki bi določila katastrske občine, ki obsegajo območje posameznega okrajnega sodišča, še ni sprejeta, zato so katastrske občine, ki spadajo pod določen sodni okraj, še vedno določene z Zakonom o postopku za ustanovitev, združitev oziroma spremembo območij občine ter območjih občin.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 53, 56, 56/2. URS člen 33.
premoženjskopravna razmerja med zakonci - upravljanje skupnega premoženja - soglasje zakonca - konkludentna izjava - solidarna odgovornost - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - pravica do zasebne lastnine - posojilo zakoncu kot podjetniku - posojilo samostojnemu podjetniku posamezniku - vrnitev posojila - sredstva za poslovanje družbe - odgovornost zakonca za dolgove
Kadar eden od zakoncev izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca. To soglasje je lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentno privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca, oziroma toleriranje, vendar le, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve. Pomen zakončevega izrecnega soglasja je odvisen tudi od pomena posla, ki ga drugi zakonec sklepa. Kadar gre za posle redne uprave, se konkludentnost soglasja domneva, drugače je pri poslih, ki presegajo redno upravljanje (na primer razpolaganje s celotnim skupnim premoženjem, razpolaganje z nepremičninami ...). Interesi zakonca, ki ne upravlja skupnega premoženja, so namreč v zadostni meri zavarovani le, če pri teh poslih soodloča.
Iz narave obeh oblik lastninske pravice več oseb na isti stvari, torej skupne lastnine in solastnine, izhaja, da sta v teh razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enako ustavno varovanim položajem drugih lastnikov. Vendar ne smeta biti bistveno okrnjeni ali celo izključeni, posebej ne tako, da bi imelo večjo težo in pomen samovoljno ravnanje drugega od solastnikov ali skupnih lastnikov, ki bi ustvarjalo neravnotežje v lastninskem razmerju.
Pri najemanju posojila za plasiranje denarnih sredstev v posamezne projekte mora upnik zato, da bi bilo mogoče dolg iz tega naslova opredeliti kot obveznost v zvezi s skupnim premoženjem, za katero odgovarjata zakonca nerazdelno po 56. členu ZZZDR, izkazati skupen podjem zakoncev ali vsaj soglasje zakonca.
V obravnavani zadevi sta pa sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da toženka za projekt bivšega moža in za najeto posojilo ni vedela.
Pritožbeni očitki ne ponudijo argumentov, ki bi za odločitev o preživnini odrezali pristojnost sodišču v BIH. Celo nasprotno, pritožnik se sklicuje na drugo odločbo sodišča v Bihaču, ki ni predmet postopka in v kateri naj bi mu bilo naloženo plačevanje preživnine v nižjem znesku. Vprašanje dejanskega plačila preživnine je okoliščina, ki jo bo pritožnik lahko uveljavil v morebitnem kasnejšem izvršilnem postopku.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
Okoliščina, da je sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje, kot oškodovanka udeležena v kazenskem postopku, ki pri istem sodišču teče zoper toženčevo ženo, se je ustrezno odrazila v odločbi, s katero je bila sodnica v tej pravdni zadevi izločena.
Določbe o predrugačenju menice (68. člen ZM) se uporabljajo le v primeru, ko gre za spremembo besedila, potem ko je bila menica že izpolnjena in je pridobila naravo vrednostnega papirja. V konkretnem primeru je do spremembe besedila prišlo v sklopu izpolnjevanja bianko menice, ki je šele s samo izpolnitvijo in spremembo besedila postala perfektna veljavna menica. Vprašanje je tako zgolj ali je bila bianko menica izpolnjena v skladu z meničnim pooblastilom.
Sodišče druge stopnje je pravilno upoštevalo, da pri izvedenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo bistvenih kršitev in da je pravilna dokazna ocena, da ni bilo izkazano, da bi voznica med vožnjo zavijala. Ta pa narekuje materialnopravni sklep, da je bil prvi tožnik tisti, ki je s previsoko hitrostjo, z nepravilnim prehitevanjem po desni strani (ob tem, da je bil zaradi parkiranih avtomobilov tudi prostorsko omejen) povzročil prometno nesrečo (36. in 37. člen ZVCP-1, 154. in 131. člen OZ).
Res je sodišče prve stopnje zapisalo, da tožnikom ni uspelo dokazati, da je današnje zdravstveno stanje prvega tožnika posledica dejstva, da so pri drugo toženki spregledali zlom desne stegnenice. Vendar je zapis pravilen glede na to, da so tožniki tisti, ki nosijo materialno dokazno breme, ne glede na to, kako se med samim dokaznim postopkom prenaša procesno dokazno breme. Kot pravilno poudarja sodišče druge stopnje, je izvedenec prepričljivo utemeljil, da zaradi izjemno hude maščobne embolije takoj po nezgodi kasnejša oskrba desne stegnenice ni bistveno vplivala na poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja. Posledično je pravilen materialnopravni sklep, da nastale škode ni mogoče pripisati medicinski napaki druge toženke.
dopuščena revizija - razmerja med starši in otroki - preživljanje otroka - preživnina - zmožnosti preživninskega zavezanca
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče sodišča druge stopnje, da se pri ugotavljanju materialnih zmožnosti tožnice ne upošteva denarni prispevek (okrog 1.500,00 EUR mesečno in plačilo vseh večjih stroškov), ki ga mesečno prejema tožnica od svojega očeta za preživljanje nje in otrok.
ZDen člen 72. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja - pravica do odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so denacionalizacijski upravičenci, ki prejmejo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje v obliki nadomestnih zemljišč, upravičeni do odškodnine po 72. členu ZDen.
denacionalizacija - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja - vrnitev podržavljenega premoženja v obliki nadomestnega premoženja - pravica do odškodnine - načelo enakosti - dopuščena revizija
STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - RAZLASTITEV - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018706
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - razlastitev - javno dobro - javna cesta na zasebnem zemljišču - odstranitev javne ceste - kategorizacija javne ceste - protipravnost - dejanska razlastitev - soglasje lastnika - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali lahko lastnik nepremičnine, ki je bila uporabljena za gradnjo ali rekonstrukcijo ceste, razlastitveni upravičenec pa ne zahteva uvedbe postopka razlastitve, vloži zahtevek za varstvo svoje lastninske pravice na podlagi 99. člena SPZ;
- ali lahko ustno soglasje lastnika nadomesti postopek razlastitve; in
- ali je lahko cestna povezava, ki poteka delno po zasebnem zemljišču, po izvršeni kategorizaciji, za katero lastnik ni podal potrebnega soglasja ali dovoljenja (npr. Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Podčetrtek z dne 6. 7. 2000, Ur. l. RS 71/2000 – pot številka 817372), javna pot.
ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 377, 384, 384/1. ZNP člen 103.
dovoljenost revizije - nediferencirana vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Predlagatelj je zahteval plačilo odškodnine po dveh pravnih podlagah. Zato gre za primer iz drugega odstavka 41. člena ZPP. Za te primere pa drugi odstavek tega člena v zvezi s prvim odstavkom 39. člena ZPP tožeči stranki nalaga, da navede vrednost spornega predmeta za vsak zahtevek posebej in ne za vse zahtevke skupaj. Nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta po ustaljeni sodni praksi tega sodišča ne zadošča za dovoljenost revizije, saj se ne ve, na kateri zahtevek se ta vrednost nanaša, tako da je položaj enak, kot če vrednost spornega predmeta sploh ne bi bila navedena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stranka postopka zaposlena na sodišču, ki je v danem primeru sicer stvarno in krajevno pristojno za odločanje o zoper njo naperjenem zahtevku tožeče stranke, je – upoštevaje tudi organizacijski potek običajnega delovnega procesa, ki implicira dnevne službene stike sodnikov pravdnega oddelka s kurirjem – tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena ZPP.
pripor - begosumnost - utemeljen sum - neposredna obtožnica - zahteva za preiskavo
Le dejstvo, da zoper obdolženca ni bila vložena neposredna obtožnica, temveč zahteva za preiskavo, ni okoliščina, ki bi samodejno vnašala dvom v utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja.
Če je zakonski znak kaznivega dejanja določno opredeljen že v zakonu, ga sodišče v opisu konkretnega dejanskega stanja ne bo ponavljalo. Vključen bo že v del opisa konkretnega dejanskega stanu. Predvsem pri tako imenovanih subjektivnih znakih kaznivega dejanja, kot „z namenom“ ali „vedoma“, ko gre za psihične procese, je opis dovolj opredeljen že z navedbami zakonskih znakov oziroma elementov kaznivega dejanja. Na namen sodišče sklepa na podlagi ugotovljenih dejstev in okoliščin. Zaključek o obstoju določenega namena je stvar obrazložitve sodbe, ne pa opisa v izreku sodbe.
Kršitev dokaznega pravila iz prvega odstavka 355. člena ZKP (da sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi) ne predstavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.
Ker v obravnavanem primeru ne gre za dokaz, na katerega bi se sodba izključno ali v odločilni meri opirala, zatrjevana kršitev določbe 355. člena ZKP ni vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane sodbe.
V skladu z določbo četrtega odstavka 249. člena ZKP sme sodišče, če so za kakšno vrsto izvedenskega dela imenovani sodni izvedenci, postaviti druge izvedence samo, če bi bilo nevarno odlašati, če so sodni izvedenci zadržani, ali če to zahtevajo druge okoliščine. V obravnavanem primeru je obstoj takšnih drugih okoliščin za postavitev izvedenca utemeljen v načelu ekonomičnosti kazenskega postopka. F. K. je bil namreč v obravnavani kazenski zadevi s strani sodišča postavljen kot sodni izvedenec, ki je že izdelal pisno izvedensko mnenje. Dejstvo, da je bil F. K. med dolgoletnim kazenskim postopkom razrešen kot sodni izvedenec, še preden je bil zaslišan na glavni obravnavi, je od sodišča terjalo, da ga na glavni obravnavi v skladu z določbo četrtega odstavka 249. člena ZKP zapriseže kot sodnega izvedenca.
Za odločanje o premoženjskopravnem zahtevku je treba uporabiti določbe civilnega prava, zato lahko sodišče oškodovancu poleg glavne terjatve prisodi tudi ustrezne zamudne obresti. Sodišče torej v tako imenovanem adhezijskem postopku odloča z uporabo predpisov civilnega prava (378. člen Obligacijskega zakonika), po katerih v primeru zamude dolžnika z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolžnik poleg glavnice dolguje še zamudne obresti.
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - kraj storitve kaznivega dejanja
Zasebna tožba je bila vložena pri Okrajnem sodišču v Celju, na območju katerega je nastala prepovedana posledica, saj se je zasebni tožilec z elektronskim sporočilom z žaljivo vsebino seznanil v Š. vasi na svojem domu, torej na območju Okrajnega sodišča v Celju, zato je za sojenje krajevno pristojno to sodišče.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do obrambe – pravica do zagovornika – vpliv na zakonitost – primeren čas za pripravo obrambe
Sodišče prve stopnje je prav z namenom spoštovanja obsojenčeve pravice do zagovornika trikrat preložilo in enkrat preklicalo glavno obravnavo, na naroku za glavno obravnavo 8. 9. 2015 pa se je obsojenec, potem ko je bil deležen popolnega pravnega pouka, strokovni pomoči odvetnika odpovedal ter izjavil, da se bo zagovarjal sam. Očitki, s katerimi obsojenec pravnomočno sodbo izpodbija zaradi kršitve pravice do zagovornika, niso utemeljeni.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - restriktivna razlaga zakonske določbe
Pravila o delegaciji pristojnosti predstavljajo izjemo od zakonskih določb o stvarni in krajevni pristojnosti in jih je treba, kot vsako izjemo razlagati restriktivno - uporabiti jih je mogoče le, ko konkretne okoliščine nakazujejo na možnost, da bi bila okrnjena nepristranskost sojenja ali da bi se v javnosti ustvaril vtis, da sojenje ni nepristransko.
ZKP člen 420, 420/2, 424, 424/1. KZ-1 člen 22, 123, 123/1, 123/3.
načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - huda telesna poškodba - protipravnost - silobran
Če se v zahtevi za varstvo zakonitosti z navedbami o skrajni sili oziroma silobranu izpodbija pravnomočna sodba zaradi kršitve kazenskega zakona, utemeljuje pa z nestrinjanjem z dokaznimi zaključki obeh sodišč nižjih stopenj o dejanskih okoliščinah očitanega kaznivega dejanja, gre za nedovoljeno uveljavljanje zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.
ZTLR člen 28, 28/2,72, 72/1, 72/2. ZKZ (1973) člen 19, 20, 21. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - priposestvovanje - dobrovernost - status zemljišča - trditveno in dokazno breme
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.