zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba – pomembno pravno vprašanje
Vložnica napada takoimenovano drugo odločbo, pri čemer kot argument nezakonitosti izraža svoje nestrinjanje z izdelanim in kasneje dopolnjenim izvedenskim mnenjem. Navedeno pa ne predstavlja podlage za odločitev Vrhovnega sodišča o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, predstavlja celo razlog iz katerega zahteve za varstvo zakonitosti sploh ni dopustno vlagati.
dopuščena revizija - preživnina - preživljanje mladoletnega otroka - sprememba preživnine - spremenjene okoliščine - koristi otroka - bistveno spremenjene okoliščine - načelo enakega varstva pravic - pravica do izjave v postopku
Spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca so pravni pojem, ki ga je potrebno razlagati tako, da morajo biti te spremembe bistvene. Šele kot in če sodišče ugotovi, da so se pravno pomembne okoliščine, ki se tičejo bodisi potreb upravičenca bodisi zmožnosti zavezanca, bistvene spremenile, lahko pristopi k ponovnemu odmerjanju preživnine. Samo po sebi umevno je, da je ta test mogoče opraviti le tako, da sodišče primerja dejanske okoliščine iz časa prvotne določitve preživnine in tiste, ki so aktualne ob odločanju v pravdi po 132. členu ZZZD. Dejstvo, da je preživnina prvotno določena s sporazumom staršev, ni ovira za opisano primerjavo. Sodišče v takem primeru presoja dejstva, zajeta s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa, ki je bil izdan v nepravdnem postopku.
Dogovor o dodelitvi otroka enemu od staršev in plačevanju preživnine drugega od staršev ne more imeti pravne veljave, če družinska skupnost staršev in otrok dejansko ni razpadla. Tak navidezen dogovor tudi ne more predstavljati osnove za primerjavo tedanjih in sedanjih pravnorelevantnih okoliščin, ki so bistvene v postopku odločanja za spremembo preživnine po 132. členu ZZZDR.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - dogovor o prenehanju - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - trditve o dejstvih - nezatrjevanja dejstva
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje kršili načelo kontradiktornosti, ker sta odločitev oprli na nezatrjevana dejstva glede obstoja dogovora za uporabo dela nepremičnine za določen čas.
Sodišče je tožencu dalo možnost, da se izjavi oziroma da odgovori na spremembo tožbe, vendar njegovega odgovora utemeljeno ni upoštevalo, saj se v njem ni opredelil do sprememb v tožbi, temveč je odgovarjal na dejstva, ki z zadnjo spremembo tožbe niso bila v ničemer spremenjena in bi jim lahko ugovarjal že prej.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - konkurenca originarnih pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v stečaju
V primeru, ko gre za konkurenco pridobljene lastninske pravice na podlagi priposestvovanja in lastninske pravice na podlagi nakupa na javni dražbi od stečajnega dolžnika ima prednost slednja. Zaradi posebne ureditve prodaje nepremičnine v stečajnem postopku in posebnega varstva originarnih pridobiteljev lastninske pravice na nepremičninah, na katerih je vknjižen insolventni dolžnik, izključeni ugovori, da kupec ob nakupu ni bil dobroveren oziroma, da je svojo poizvedovalno dolžnost opustil.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odgovornost trgovskega centra - poškodba pri padcu - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je zavrnilo predlog, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, ki jih za dopustitev revizije predpisuje 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Vrhovno sodišče je v odločbi II Ips 275/2014 z dne 11. 12. 2014 že presodilo, da analiza položaja oporočnih zakonitih dedičev v pravdah za razveljavitev oporoke ne narekuje sklepanja, da bi morali biti poleg oporočnih dedičev s tožbo na pasivni strani zajeti tudi zakoniti dediči (razen tistih, ki so vložili tožbo).
ZP-1 člen 65, 65/4, 69, 125, 171. ZKP člen 424, 424/1. URS člen 22, 29. EKČP člen 6, 6/1.
zahteva za sodno varstvo – odločanje sodišča – pravice obrambe – enako varstvo pravic – pravica do poštenega sojenja – pravice obdolženca – dokazni postopek – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obdolženca – ustna obravnava
Ugotavljanje odločilnih dejstev poteka v hitrem postopku o prekršku brez odlašanja, hitro in enostavno (prvi odstavek 55. člena ZP-1). Kljub temu morajo biti storilcu tudi v takem postopku zagotovljena temeljna jamstva poštenega postopka, med drugim upravičenje, da se mu sodi v njegovi navzočnosti, da se brani sam ali z zagovornikom in da mu je zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist (22. in 29. člen URS). Ob upoštevanju relevantne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice je Vrhovno sodišče v zadevi IV Ips 106/2012 z dne 21. 5. 2013 (in kasneje v sodbah IV Ips 63/2013 z dne 4. 7. 2013 in IV Ips 101/2013 z dne 17. 9. 2013) pojasnilo, da je izvedba ustne obravnave potrebna zlasti tedaj, ko so edina podlaga za kaznovanje storilca opažanja policistov, storilec pa v zahtevi za sodno varstvo izpodbija verodostojnost njihovih ugotovitev. Enako pravilo velja tudi v primerih, ko kršitelj izpodbija verodostojnost drugih avtorjev obremenilnih izjav(1). Izvedba dokaznega postopka, ob zagotovitvi vseh jamstev iz 6. člena EKČP oziroma 29. člena URS, je v postopku z zahtevo za sodno varstvo pogojena predvsem z naravo vprašanja, ki ga kršitelj obrazloženo (in ne zgolj pavšalno) izpostavlja v vloženi zahtevi za sodno varstvo. Ob tem ni ključno, ali kršitelj v zahtevi za sodno varstvo tudi izrecno zahteva opravo ustne obravnave oziroma predlaga svoje zaslišanje ali izvajanje dokazov. V primerih, ko je ustni postopek zaradi narave izpostavljenega vprašanja obvezen, je mogoče odločiti na podlagi podatkov spisa le, če se kršitelj pravici do ustne obravnave nedvoumno odpove. Vrhovno sodišče je ob tem že večkrat poudarilo, da obstoječa zakonska ureditev postopka z zahtevo za sodno varstvo (četrti odstavek 65. člena ZP-1 v zvezi z 69. členom in 90. členom ZP-1) ne pomeni, da je pravica obdolženca do osebne udeležbe v postopku izključena oziroma odvisna zgolj od subjektivne presoje sodnika. Sodnikovo polje presoje o tem, ali je prekrškovni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil ter ali je potrebno dokazni postopek dopolniti oziroma ponoviti po pravilih rednega sodnega postopka, je namreč omejeno z obdolženčevo pravico do poštenega postopka.
V obravnavani zadevi gre za primerljivo situacijo kot v zadevah, v katerih se je razvila zgoraj povzeta sodna praksa. Podlaga za kaznovanje storilca sta bili izjavi oškodovancev, ki ju je pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa povzela v odločbi o prekršku. Storilec je v zahtevi za sodno varstvo tak potek dogodka zanikal ter predlagal svoje zaslišanje, zaslišanje oškodovancev in priče.
Glede na navedeno bi sodišče v postopku odločanja o zahtevi za sodno varstvo moralo presoditi navedbe storilca in kot pravilno navaja vrhovni državni tožilec, bi glede na argumentirane navedbe zahteve za sodno varstvo sodišče ustrezno dokazno oceno lahko napravilo le, če bi kršitelja in avtorja obremenilnih izjav zaslišalo ter kršitelju omogočilo aktivno udeležbo v postopku in izvajanje dokazov v svojo korist. Ker tega ni storilo, je kršilo jamstva poštenega postopka iz 22. in 29. člena URS (oziroma prvi odstavek 6. člena EKČP) v zvezi s četrtim odstavkom 65. člena ZP-1 in drugim odstavkom 155. člena ZP-1.
prenos krajevne pristojnosti - tehtni razlogi - izločitev sodnika
Običajni hierarhični in kolegialni odnosi med sodniki, ki temeljijo na opravljanju njihovega poklica, ne morejo vzbujati dvoma v zunanji videz nepristranskosti sojenja.
dedovanje - oporoka - razlaga oporoke - namen oporočitelja - prava zapustnikova volja - subsidiarna razlagalna pravila
Določila oporoke je treba razlagati po pravem oporočiteljevem namenu, če nastane dvom, pa se je treba držati tistega, kar je ugodnejše za zakonitega dediča ali za tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost. Napotilo iz drugega odstavka 84. člena ZD - razlaga v korist zakonitega dediča ali v korist tistega, ki mu je z oporoko naložena kakšna obveznost - je v razmerju do oporočiteljevega prava namena iz prvega odstavka tega člena subsidiarne narave in pride v poštev le v primeru, če je podan dvom o pravem oporočiteljevem namenu.
V obravnavani zadevi je bila s seznamoma ugotovljena višina davčnega dolga, drug davčni dolžnik, kot je bil naveden v posameznih izvršilnih naslovih, davčni dolg pa mu je bil z zamudnimi obrestmi naložen v plačilo. Po mnenju Vrhovnega sodišča se je s tem (prvič) odločilo o revidentovi obveznosti, davčnem dolgu, ki je po posameznih izvršilnih naslovih sicer dolg A. s. p. S tem za revidenta seznam ne pomeni le zbir njegovih, že izdanih izvršilnih naslovov, ampak predstavlja upravni akt in upravno odločbo, s katerim mu je v plačilo naložen davčni dolg.
I. kategorija invalidnosti - nova invalidnost - poslabšanje invalidnosti
Neutemeljen je očitek, da je sodišče zmotno uporabilo določbo prvega odstavka 71. člena ZPIZ-1, ker tožnice ni razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi bolezni. Ob ugotovitvi, da pri tožnici v času izdaje izpodbijane odločbe tožene stranke ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bila več zmožna opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela in da je pri tožnici še naprej podana III. kategorija invalidnosti, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožničin zahtevek za priznanje novih pravic iz naslova nove invalidnosti.
tožba na ugotovitev dopustnosti arbitražnega postopka - svet delavcev - arbitraža
Stranki tega spora sta delodajalec in svet delavcev. To pomeni, da je v sporu med strankama arbitražni postopek v vsakem primeru dopusten. Zato je za vprašanje dopustnosti arbitražnega postopka nepomembno, kakšna je bila vsebina arbitražnega sporazuma, saj se stranki z arbitražnim sporazumom glede na povsem jasno zakonsko določbo nista mogli dogovoriti, da se z arbitražo rešujejo le nekateri spori med njima, nekateri pa ne.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.
predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - delovni spor - revizija dovoljena po zakonu
Na podlagi 2. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija vselej dovoljena v individualnih delovnih sporih glede obstoja ali prenehanja delovnega razmerja. To velja tudi v primeru, če gre za odločitev o regresu za letni dopust in je prišlo do posebne odločitve sodišča o regresu le iz razloga, ker je sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo pritožbi tožnice in le v tem delu razveljavilo prvotno odločitev sodišča prve stopnje v sporu o prenehanju delovnega razmerja, reintegraciji in reparaciji.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse ni izkazan - revizijski razlogi
Revident je v reviziji navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), vendar s tem v zvezi ni izpostavil konkretnega pravnega vprašanja, ki presega pomen obravnavane zadeve, in na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo. Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.
Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča utemeljuje s sklicevanjem na sodbi I Up 26/2016 in I Up 154/2016 ter navaja, da je v nasprotju s sodbo I Up 26/2016 upravno odločanje o odvzemu svobode odločanje po prostem preudarku. Glede tega Vrhovno sodišče poudarja, da je predmet revizijskega preizkusa pravnomočna sodba in ne upravni akt, v njej pa ni stališča, da gre v tem primeru za odločanje po prostem preudarku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - SODNE TAKSE
VS00009906
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - plačilo sodne takse za pritožbo - plačilo na napačen račun - očitna pomota - fikcija umika pritožbe
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali se šteje, da je stranka umaknila pritožbo, če po pozivu sodišča takse za pritožbo ni plačala v zakonskem roku na račun sodišča, ker jo je pomotoma pravočasno plačala na račun drugega (nepristojnega) sodišča.