253. člen ZPP predvideva primarno ustno izvedbo dokaza z izvedencem, vendar se pravilo o ustni izvedbi tega dokaza v praksi spreminja v izjemo, saj izvedenci svoj izvid in mnenje večinoma podajajo pisno. Samo ustna, na obravnavi podana mnenja so redkost, vezana le na najpreprostejše zadeve. Zakon res ne nudi podlage za tako prakso, vendar takšno postopanje sodišča ne preraste nujno v kršitev postopka. Pisna ekspertiza ima določene prednosti, saj izvedencu omogoča poglobljen pristop k delu, prav tako je razumljivejša in popolnejša. Živ dialog je potreben vselej, ko so potrebna medsebojna pojasnila ali ko so v pisnem mnenju protislovja, pomanjkljivosti in površnosti.
koncesije - igralniška dejavnost - dodelitev koncesije - mnenje lokalne skupnosti - razlaga zakona - odškodninska odgovornost države - nezakonita odločba državnega organa - protipravnost
Ker postopek za zamenjavo lokacije opravljanja dejavnosti že dodeljene koncesije, za katero je že sklenjena tudi koncesijska pogodba ter pridobljeno obratovalno dovoljenje, ni posebej predpisan, interpretacija navedene določbe v takšnih primerih ni povsem jasna.
Skladno z ustaljeno sodno prakso vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom še ne pomeni protipravnega ravnanja in s tem temelja za odškodninsko odgovornost tožene stranke. Kršitev mora biti groba, odločitev državnega organa pa arbitrarna, izven povsem jasne razlage zakonske določbe oziroma mora neobrazloženo odstopati od ustaljene prakse.
Po določbi prvega odstavka 227. člena ZPP zahteva sodišče, če se ena stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri drugi stranki, od te (druge) stranke naj listino predloži in ji določi za to rok. Namen t.i. edicijske dolžnosti je zagotovitev poštenosti sojenja (obravnave). Brez nje stranka, ki nima pomembne listine, ne more dokazati svojih trditev ali obrazloženo ugovarjati trditvam nasprotne stranke (212. člen ZPP). V predmetni zadevi je tožena stranka naredila izračun povprečne cene uteži primerljivih bolnišnic, kakor terja arbitražni sklep 1b, a tožeča stranka ni imela na voljo potrebnih podatkov, predvsem ne sklenjenih pogodb s primerljivimi bolnišnicami, da bi lahko sploh preverila pravilnost izračuna in mu argumentirano ugovarjala. Zato ji ni mogoče očitati, da izračunu tožene stranke ni ugovarjala dovolj specificirano.
ZPOmK-1 člen 6, 28, 28/1. ZUS-1 člen 83, 83/2-1. URS člen 36, 37. EKČP člen 8.
varstvo konkurence - usklajeno ravnanje družb - sklep o preiskavi - pooblastila Agencije za varstvo konkurence - pravica do sodnega varstva - naknadni sodni nadzor - učinkovitost sodnega nadzora - zakonitost preiskave - nezakonito pridobljeni dokazi - praksa ESČP
Ustavno dopustno je, da sklep o preiskavi (do spremembe protiustavne ureditve) sprejme Agencija za varstvo konkurence in da je odsotnost predhodne sodne odločbe o preiskavi mogoče nadomestiti (kompenzirati) z ex post facto učinkovitim sodnim nadzorom. Za povsem drug vidik pa gre pri vprašanju, ali so bili izpolnjeni pogoji za izdajo sklepa o preiskavi in ali je konkretna preiskava potekala v skladu z izdanim sklepom o preiskavi. Zagotovljena mora biti torej sodna kontrola zakonitosti dejanske preiskave, njene primernosti, obsega, poteka in trajanja.
Iz sodne prakse ESČP, na katero se revidentka pri tem sklicuje, ne izhaja, da sta lahko učinkovita izključno le predhodni sodni nadzor ali takojšnji naknadni sodni nadzor. ESČP je namreč do zaključka o neučinkovitosti sodnega nadzora v zadevi
Delta pekárny prišlo na podlagi celovite presoje nadzora, opravljenega v konkretnem primeru.
Res je sicer, da je v sistemu takojšnjega naknadnega sodnega varstva, ki se zoper sklep o preiskavi izvede ločeno od preizkusa končne odločbe, bolj konsistentno izpeljano varstvo pred vplivom nezakonito pridobljenih dokazov na končno odločitev z vidika »okužbe« odločevalcev. Vendar pa končna odločba ne more temeljiti na nezakonito pridobljenih dokazih niti v primeru, da je njihova nezakonitost ugotovljena kasneje, na primer, ko je sklep o preiskavi predmet sodnega varstva v okviru postopka zoper končno odločbo. Organ, ki izda končno odločbo, v takem sistemu prevzema tveganje, da bodo preiskava in v njej pridobljeni dokazi spoznani za nezakonite, posledično pa tudi končna odločba, ki bi na takih dokazih temeljila.
dopuščena revizija - neupravičena pridobitev - denacionalizacija - nepremičnina - zazidano stavbno zemljišče - ovire za vračilo v naravi - odškodnina - obveznice - zavezanec za plačilo odškodnine
V obravnavanem primeru so sporne nepremičnine predstavljale zazidano stavbno zemljišče, kar predstavlja oviro za njihovo vračilo v naravi (drugi odstavek 32. člena ZDen). 73. člena ZDen tako za obravnavano pravno razmerje ni mogoče uporabiti. Glede na navedeno sta sodišči prve in druge stopnje zahtevek pravilno presojali z vidika neupravičene obogatitve.
Določbe ZDen glede na dejanske okoliščine zadeve (zaradi ovir za vračilo nepremičnin v naravi) niso lex specialis v razmerju do določb ZOR o neupravičeni obogatitvi in tudi niso z njimi v nasprotju.
dovoljenost revizije - posredovanje dokumentacije ATVP - denarna kazen - vrednostni kriterij ni dosežen - pomembno pravno vprašanje - ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane
Pomembno je tisto pravno vprašanje, ki zahteva razjasnitev, ker odgovor nanj ni nedvoumen oziroma je mogoče zastopati različna razumna stališča, in ki se lahko pojavijo v nedoločenem številu zadev iste vrste. Mora pa biti vprašanje pomembno (tudi) za odločitev v konkretni zadevi. Vprašanje, ki ga zastavlja revizija, za obravnavano zadevo ni pomembno.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - stvarna pristojnost - pristojnost v sporih o nepremičninah - izvršilni postopek
Iz navedb v dopolnitvi tožbe izhaja, da naj bi spor med pravdnima strankama izviral iz najemne pogodbe, sklenjene za poslovni prostor v nakupovalnem centru na Ptuju. Upoštevaje, da gre za spor v zvezi z najemom nepremičnine, ki se nahaja na Ptuju je v tej zadevi za odločanje pristojno sodišče na Ptuju.
dopuščena revizija - lastninjenje - lastnina občine - prenos nepremičnin - zazidano stavbno zemljišče
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je na podlagi določbe 16.a člena Zakona o Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na občino prešla lastninska pravica na zazidanem stavbnem zemljišču.
izločitev sodnika - izločitev sodišča - določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov
Ne 72. člen ZPP in ne kateri od preostalih členov 3. poglavja, ki ureja izločitev, izločitve sodišča (torej cele inštitucije) ne dopušča. Ob obstoju tehtnih razlogov, ki utemeljujejo dvom o videzu nepristranskosti vseh sodnikov določenega stvarno pristojnega sodišča, lahko stranka „izločitev sodišča“ doseže s predlogom za prenos krajevne pristojnosti po 67. členu ZPP.
- Ali je višje sodišče napačno interpretiralo določbe 9. člena Pogodbe A. s tem, ko je presodilo, da ne predstavlja pogodbe v korist tretjega in da iz te določbe ne izhaja (določen oziroma določljiv) predmet obveznosti toženke;
- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da na strani naročnika ni podana obveznost unovčitve bančne garancije za poplačilo podizvajalca, ki jo je naročnik zahteval v vsebini, da krije tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev, če jih izvajalec ne bi poplačal iz kakršnega koli razloga, upoštevaje, da je zavarovalni primer nastopil, naročnik pa je bil izrecno pozvan k unovčitvi bančne garancije in poplačilu podizvajalca;
- Ali je bil (v okoliščinah konkretnega primera) naročnik dolžan unovčiti bančno garancijo in iz prejetih sredstev poplačati podizvajalca oziroma ali naročnik lahko odkloni unovčitev bančne garancije in poplačilo podizvajalca brez utemeljenih razlogov in ali je podana odškodninska odgovornost naročnika, če bančne garancije ne unovči ob nastopu zavarovalnega primera (neplačila podizvajalca s strani izvajalca);
- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da lahko naročnik unovči bančno garancijo za poplačilo podizvajalca zgolj v primeru izpolnjenih pogojev po 631. členu Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), upoštevaje da taki pogoji za unovčitev niso določeni ne v bančni garanciji, ne v 631. členu OZ, ne v Pogodbi A. in da 631. člen OZ vsebuje zakonito cesijo;
- Ali je (v okoliščinah konkretnega primera) odškodninska terjatev podizvajalca do naročnika samostojna terjatev, ki ni vezana na zaključek stečajnega postopka nad izvajalcem, in ali odškodninska terjatev podizvajalca do naročnika zapade v plačilo neodvisno od zaključka stečajnega postopka nad izvajalcem;
- Ali je višje sodišče poseglo v dejansko stanje z ugotovitvijo, da je tožbeni zahtevek preuranjen, čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo datume zapadlosti odškodninskega zahtevka, kot je tudi tožeča stranka izkazovala, da v stečajnem postopku B., d. d., navadni upniki ne bodo poplačani, in ali bi sodišče zaradi zapisanega moralo opraviti pritožbeno obravnavo.
dopuščena revizija - neposredni zahtevek podizvajalca do naročnika - začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem - dospelost terjatve podizvajalca
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali začetek stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem vpliva na utemeljenost oz. dopustnost neposrednega zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ v primeru, da podizvajalec neposredni zahtevek do naročnika po 631. členu OZ naslovi po začetku stečajnega postopka nad glavnim izvajalcem;
− ali mora biti za uspešno uveljavitev zahtevka podizvajalca po 631. členu OZ terjatev glavnega izvajalca do naročnika dospela ob vložitvi zahtevka podizvajalca naročniku.
ZPP člen 22, 25. PZ člen 3, 838. ZIZ člen 35, 77, 78.
spor o pristojnosti - izvršilni postopek - izvršba na premičnine - ladja
Ladja, razen vojaške ladje, je plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več (3. točka prvega odstavka 3. člena PZ). Ker pri premičninah, na katere je bila določno predlagana izvršba, po ugotovitvi Okrajnega sodišča v Kopru ne gre za ladje, ni mogoče uporabiti specialne določbe tretjega odstavka 838. člena PZ.
spor o pristojnosti - sporazum o krajevni pristojnosti - razveljavitev sklepa o izvršbi - ugovor krajevne pristojnosti - pravočasnost ugovora
Tožeča stranka (prej upnica) sporazuma o krajevni pristojnosti v predlogu za izvršbo ni uveljavljala, pač pa se je nanj sklicevala šele v pravdnem postopku. Njen ugovor krajevne nepristojnosti sodišča je zato prepozen.
spor o pristojnosti - zbornica kot stranka v postopku
V obravnavni zadevi ne gre za gospodarski spor, saj tožeča stranka kot zbornica ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Med izrecno naštetimi pravnimi osebami (gospodarska družba, zavod, zadruga, država, samoupravna lokalna skupnost) ni zbornice.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2, 57, 57/1, 481, 481/1.
spor o pristojnosti - najemna pogodba - zakupna pogodba - poslovni prostori - gospodarski spor
Pravila o postopku v gospodarskih sporih veljajo tudi v sporih iz pogodb o zakupu ali najemu poslovnih prostorov, sklenjenih med osebama iz prvega odstavka 481. člena ZPP, zato je za odločanje v tej zadevi, upoštevaje da nepremičnina leži na območju Okrožnega sodišča v Krškem, stvarno pristojno Okrožno sodišče v Krškem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002941
ZPP člen 22, 22/1, 22/2, 25, 25/2. ZS člen 103, 103/2.
spor o pristojnosti - varstvo intelektualne lastnine - sprožitev spora o pristojnosti po uradni dolžnosti - predhoden preizkus tožbe - avtorskim sorodne pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov - denarno nadomestilo - izključna krajevna pristojnost
V fazi, ki ne sodi več v fazo predhodnega preizkusa tožbe, bi sodišče lahko spor o krajevni pristojnosti uspešno sprožilo le še na ugovor, ki bi ga tožena stranka podala v smislu prvega odstavka 22. člena ZPP, a slednja tega ni storila.
ZArbit člen 42. OZ člen 76, 80. Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb (Newyorška konvencija) člen V.
priznanje tuje arbitražne odločbe - sposobnost stranke - sklenitev arbitražnega sporazuma - zastopanje - pooblastilo za sklenitev arbitražnega sporazuma - pooblastilo po zaposlitvi
V mednarodni pravni teoriji in sodni praksi je zavzeto stališče, da je v okviru presoje zavrnitvenega razloga nesposobnosti stranke za sklenitev arbitražnega sporazuma treba presojati tudi vprašanje pravilnosti zastopanja.
Podpisnica dokumentov ni bila zakonita zastopnica nasprotne udeleženke, temveč (kot tam zaposlena oseba) njena pooblaščenka. Pooblastilo po zaposlitvi zaposlenim, ki opravljajo tako delo, da je z njimi zvezano sklepanje ali izpolnjevanje določenih pogodb, daje pravico skleniti in izpolniti take pogodbe (80. člen OZ), daje torej upravičenja, ki so običajna pri izvrševanju določenih opravil. Ni mogoče šteti, da pooblastilo po zaposlitvi zajema tudi pooblastilo za podreditev sporov iz določene pogodbe arbitraži. Po svojem smislu je namreč pooblastilo po zaposlitvi celo ožje od splošnega pooblastila, ki pooblaščencu dovoljuje sklepanje pravnih poslov, ki spadajo v redno poslovanje (drugi odstavek 76. člena OZ). Tretji odstavek 76. člena OZ pa izrecno določa, da pooblaščenec ne sme brez posebne pooblastitve za vsak posamezen primer skleniti arbitražnega sporazuma. Če to velja v razmerju do pooblaščenca s splošnim pooblastilom, velja še toliko bolj v razmerju do pooblaščenca po zaposlitvi.
li začetek stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem) vpliva na utemeljenost oziroma dopustnost neposrednega zahtevka sodelavca (podizvajalca) do naročnika po 631. členu OZ v primeru, da sodelavec (podizvajalec) neposredni zahtevek na naročnika naslovi po začetku stečajnega postopka nad podjemnikom (izvajalcem).