PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003078
ZASP člen 69, 70, 75, 75/2, 76, 76/1, 113, 113/2. OZ člen 5.
dopuščena revizija - materialna avtorska pravica - prenos materialnih avtorskih pravic - računalniški program - prodajna pogodba - načelo vestnosti in poštenja - uporabniško ime in geslo - izvorna koda - dostop do izvorne kode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dikcija o prenosu »posamičnih materialnih avtorskih pravic« ne pomeni, da se ne morejo (naenkrat) prenesti vse take pravice.
Načelo vestnosti in poštenja, ki ga morajo udeleženci obligacijskih razmerij spoštovati pri izpolnjevanju obveznosti iz teh razmerij (5. člen OZ), je vodilo, s pomočjo katerega je mogoče presojati modalitete ohlapno opredeljenega izpolnitvenega ravnanja.
Toženec ni imel razloga, da bi tožnico že vnaprej še posebej opozarjal na lokacijo izvorne kode in postopek dostopa do nje. Tožnica je bila sama zavezana takoj preveriti najmanj to, ali ji izročeno dejansko omogoča tako uporabo Programa, kot tudi dostop do izvorne kode in njen prenos.
ZIZ člen 40c, 42c, 54, 100, 136. ZPP člen 15, 17, 24, 24, 24/1, 25, 25/2.
spor o pristojnosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - izvršba na podlagi verodostojne listine
V postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi pa je za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe. To sodišče je pristojno tudi za odločanje v postopku nasprotne izvršbe, v postopku obnove postopka, v postopku za vrnitev v prejšnje stanje in ne glede na drugi odstavek 42.c člena ZIZ tudi v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi (tretji odstavek 40.c člena ZIZ). Pri tem je za razmejitev pristojnosti v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine med Okrajnim sodiščem v Ljubljani (COVL) in sodiščem, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe, ključna prva ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi, ne glede na to, ali je bilo potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi izdano utemeljeno ali ne.
PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003057
ZGD-1 člen 504, 504/2, 505, 523, 523/3. ZPP člen 285.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - odgovornost poslovodje družbe - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - odškodninska tožba - soglasje k vložitvi tožbe - soglasje družbenika - materialno procesno vodstvo
Odločitev edine družbenice tožnice o uveljavljanju odškodninskega zahtevka zoper toženca (nekdanjega direktorja) predstavlja materialnopravno predpostavko za ugoditev tožbenemu zahtevku. Če obstoj takšne odločitve oziroma sklepa družbenice o soglasju k vložitvi tožbe v postopku ni zatrjevan in izkazan, kot to velja za obravnavani primer, je to razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka.
ZJN-2 z novelo A in Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (vključno z njenim 6. členom) nista uvedla neposrednih obveznih plačil naročnika podizvajalcem mimo pogojev po 631. členu OZ.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sodnik drugostopenjskega sodišča kot zakonec stranke v postopku
Okoliščina, da je višja sodnica tožnikova žena ter mati prvega in drugega toženca, pri širši javnosti utegnila vzbuditi dvom v objektivno nepristranskost sodišča, kar je dovolj tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Temu pa zagotovo prispevajo tudi trditve višjega sodišča o „kolegialnih in prijateljskih odnosih“ sodnikov Višjega sodišča v A. z višjo sodnico, ki je s strankami v postopku v najožjem sorodstvenem razmerju.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - nov dokaz - revizija - revizijske navedbe - konkretizacija navedb v pravnem sredstvu
Zgolj prepis pritožbenih navedb v reviziji praviloma ne more pripeljati do uspeha stranke v revizijskem postopku, saj takšno ravnanje povsem prezre odgovore sodišča druge stopnje na pritožbene navedbe.
Predlagateljica v predlogu ne pojasni konkretizirano, kako bi pogodba in aneks k pogodbi vplivala na dokazni postopek in dokazno oceno sodišč druge in prve stopnje, zlasti ob dejstvu, da je sodišča prve stopnje kronološko, jasno in pregledno obrazložilo prehod pravice (so)uporabe spornih zemljišč na tožečo stranko.
obličnost - dogovor pogodbenih strank o obliki pogodbe - veljavnost pogodbe - pogodba o odstopu terjatve - obvestilo dolžniku o odstopu terjatve
Kadar pogodbeni stranki veljavnost pogodbe pogojita z njeno obličnostjo, je za presojo veljavnosti pogodbe v nadaljevanju odveč ugotavljati, kakšen namen sta pri tem zasledovali. Odgovor na vprašanje veljavnosti pogodbe daje namreč že zapis njunega dogovora.
Način seznanitve dolžnika za nastop posledic pogodbe o odstopu dolga ni odločilna, zato nanjo tudi ne more vplivati dogovor strank pogodbe o odstopu dolga, da bo pogodba v primeru obvestitve dolžnika sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa.
spor o pristojnosti - gospodarski spor - subjektivni kriterij - javni sklad - spor zaradi kršitve pogodbe - civilnopravno razmerje
V konkretnem postopku ne gre za spor v zvezi z dodelitvijo sredstev sklada in torej ne gre za primer, ko bi tožeča stranka v pravdi nastopala kot stranka na podlagi posebnega zakona. Tožeča stranka v tem postopku vtožuje terjatev iz naslova kršitve že sklenjene pogodbe o neposrednem sofinanciranju kadrovskih štipendij delodajalcu. Gre torej za klasično civilnopravno pogodbeno razmerje, o katerem je pristojno odločati civilno sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS4003058
ZGD-1 člen 263. OZ člen 346, 352, 352/2, 352/3, 766, 766/1.
delniška družba (d. d.) - vodenje poslov družbe - obveznosti uprave družbe - odgovornost uprave družbe - sui generis terjatev - korporacijska terjatev - mandat - naročilo - povrnitev škode - zastaranje odškodninske terjatve
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju. Upravo z imenovanjem vežejo določene obveznosti pri vodenju poslov družbe, katerih kršitev utemeljuje njeno odškodninsko odgovornost napram družbi. Takšna značilnost razmerja terja uporabo določb OZ-a o zastaranju terjatev iz naslova poslovne odškodninske obveznosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - odškodninski spor - odgovornost države za delo sodišča - protipravnost - dvom v nepristranskost sodišča
Ni primerno, da bi Okrožno sodišče v Ljubljani presojalo dopustnost svojega lastnega ravnanja. To bi lahko povzročilo dvom v nepristranskost sodišča.
Ker je sodišče prve stopnje šele v sodbi ustrezno obrazložilo zavrnitev ostalih dokaznih predlogov pravdnih strank, sta se stranki lahko šele v sodbi seznanili z razlogi za njihovo zavrnitev, zato je bila pritožbena graja teh razlogov pravočasna.
stvarni vložek - podjemna pogodba - delujoč podjem - vrednotenje stvarnega vložka - metode ocenjevanja vrednosti podjetij - statična metoda - dinamična metoda - povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - prevrednotenje stvarnega vložka
Toženkina izbira dinamične metode in na njeni podlagi ocenjena vrednost stvarnega vložka je bila potrjena z mnenji treh pooblaščenih revizorskih hiš. Upoštevaje slednje ter odsotnost jasnih in natančno določenih pravil (zakonskih pravil ali pa pravil ekonomske stroke) v zvezi z dolžno uporabo točno določene metode za vrednotenje delujočega podjema, bi bilo, tudi če bi se v postopku izkazalo, da izbira dinamične metode v obravnavanem primeru ni bila primerna, naklep ali hudo malomarnost (opustitev skrbnosti dobrega strokovnjaka) toženke pri izbiri metode težko ali praktično nemogoče dokazati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS4003054
ZPP člen 1, 18, 371, 371/2, 384, 384/4, 377. ZUP člen 2. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 18, 18/1, 18/4, 18/5, 18/6, 19, 19/1, 19/2, 19/6, 26, 26/2, 32, 40, 40/1, 52.
dopuščena revizija - sodna pristojnost - upravna pristojnost - koncesijska pogodba - komunalnimi odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - izvajanje lokalne javne službe - dovoljenost revizije - sklep v zvezi z zavrženjem predloga za izdajo začasne odredbe - postopek izvršbe in zavarovanja - zavrženje revizije
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - tožba za umik objave - blatenje sodnikov na spletu
V obravnavanem sporu se zahtevek tožnice nanaša na odstranitev javnih objav s spletne strani www.....si, v katerih tožena stranka med drugim blati tudi sodnike in sodnice Okrožnega in Višjega sodišča v Ljubljani ter piše o vloženih kazenskih ovadbah zoper te sodnike. Če bi v tem sporu odločalo Okrožno sodišče v Ljubljani, v primeru vložene pritožbe pa tudi Višje sodišče v Ljubljani, bi utegnil biti prizadet videz objektivne nepristranskosti teh dveh sodišč, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije.
ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 53, 56, 56/2. URS člen 33.
premoženjskopravna razmerja med zakonci - upravljanje skupnega premoženja - soglasje zakonca - konkludentna izjava - solidarna odgovornost - odgovornost za obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - pravica do zasebne lastnine - posojilo zakoncu kot podjetniku - posojilo samostojnemu podjetniku posamezniku - vrnitev posojila - sredstva za poslovanje družbe - odgovornost zakonca za dolgove
Kadar eden od zakoncev izvaja posle, povezane z upravljanjem skupnega premoženja, mora imeti soglasje drugega zakonca. To soglasje je lahko dano tudi konkludentno. Kot konkludentno privolitev se praviloma šteje tudi molk zakonca, oziroma toleriranje, vendar le, če zakonec za nameravani ukrep upravljanja ve. Pomen zakončevega izrecnega soglasja je odvisen tudi od pomena posla, ki ga drugi zakonec sklepa. Kadar gre za posle redne uprave, se konkludentnost soglasja domneva, drugače je pri poslih, ki presegajo redno upravljanje (na primer razpolaganje s celotnim skupnim premoženjem, razpolaganje z nepremičninami ...). Interesi zakonca, ki ne upravlja skupnega premoženja, so namreč v zadostni meri zavarovani le, če pri teh poslih soodloča.
Iz narave obeh oblik lastninske pravice več oseb na isti stvari, torej skupne lastnine in solastnine, izhaja, da sta v teh razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enako ustavno varovanim položajem drugih lastnikov. Vendar ne smeta biti bistveno okrnjeni ali celo izključeni, posebej ne tako, da bi imelo večjo težo in pomen samovoljno ravnanje drugega od solastnikov ali skupnih lastnikov, ki bi ustvarjalo neravnotežje v lastninskem razmerju.
Pri najemanju posojila za plasiranje denarnih sredstev v posamezne projekte mora upnik zato, da bi bilo mogoče dolg iz tega naslova opredeliti kot obveznost v zvezi s skupnim premoženjem, za katero odgovarjata zakonca nerazdelno po 56. členu ZZZDR, izkazati skupen podjem zakoncev ali vsaj soglasje zakonca.
V obravnavani zadevi sta pa sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da toženka za projekt bivšega moža in za najeto posojilo ni vedela.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
Okoliščina, da je sodnica, ki ji je bila zadeva dodeljena v sojenje, kot oškodovanka udeležena v kazenskem postopku, ki pri istem sodišču teče zoper toženčevo ženo, se je ustrezno odrazila v odločbi, s katero je bila sodnica v tej pravdni zadevi izločena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stranka postopka zaposlena na sodišču, ki je v danem primeru sicer stvarno in krajevno pristojno za odločanje o zoper njo naperjenem zahtevku tožeče stranke, je – upoštevaje tudi organizacijski potek običajnega delovnega procesa, ki implicira dnevne službene stike sodnikov pravdnega oddelka s kurirjem – tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena ZPP.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravica do obrambe – pravica do zagovornika – vpliv na zakonitost – primeren čas za pripravo obrambe
Sodišče prve stopnje je prav z namenom spoštovanja obsojenčeve pravice do zagovornika trikrat preložilo in enkrat preklicalo glavno obravnavo, na naroku za glavno obravnavo 8. 9. 2015 pa se je obsojenec, potem ko je bil deležen popolnega pravnega pouka, strokovni pomoči odvetnika odpovedal ter izjavil, da se bo zagovarjal sam. Očitki, s katerimi obsojenec pravnomočno sodbo izpodbija zaradi kršitve pravice do zagovornika, niso utemeljeni.
Iz očitka sodišča druge stopnje tožniku je razbrati, da je avalistov podpis na menici pridobil na nepošten način, v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bila menica izročena in brez toženčeve vednosti, da se podpisuje kot avalist. V tem primeru je govora o pomanjkanju volje podpisati se in jamčiti kot avalist, in ne o nepošteni pridobitvi menice (drugi odstavek 16. člena ZM).