ZDIU12 člen 5. ZDIU12-A člen 2. ZUJF člen 176, 183.
kolektivni spor - kršitev kolektivne pogodbe - regres za letni dopust - čas veljavnosti omejitve višine izplačil regresa
Zakonsko določbo 5a. člena ZDIU12 je treba razlagati tako, da se omejitev višine regresa do višine minimalne plače za delavce nasprotnega udeleženca nanaša tudi na leto 2015.
nadomestilo za čas brezposelnosti - prijava v evidenco brezposelnih oseb - zahteva za priznanje nadomestila za čas brezposelnosti - zamuda roka za prijavo
Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da zamuda 30-dnevnega roka za prijavo pri zavodu nima za posledico prenehanja pravice do denarnega nadomestila, temveč milejšo posledico, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti, priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 34, 34-2, 46, 53.
Kršitev načela kontradiktornosti ni zadržek za priznanje tuje sodne odločbe ali priznanje njene izvršljivosti, če toženec v državi izvora ni izkoristil možnosti pravnega sredstva zoper to kršitev.
Uredba št. 44/2001 ne zahteva, da bi bila tuja sodna odločba prevedena v jezik države priznanja. Sodišču države priznanja „zgolj“ omogoča, da takšen prevod zahteva, če presodi, da je ta potreben za odločitev v zadevi. Kadar pa mora sodišče pri presoji navedb v ugovornem ali pritožbenem postopku opraviti vsebinski preizkus združljivosti odločitve tujega sodišča z javnim redom države, načelo kontradiktornosti postopka terja predložitev prevoda sodne odločbe.
Pojem rednega pravnega sredstva po 46. členu Uredbe št. 44/2001 je neodvisen od njegovega poimenovanja v državi članici izvora ali državi članici priznanja ter terja evroavtonomno razlago. Kot redno pravno sredstvo se upošteva vsako pravno sredstvo, katerega rezultat lahko pomeni razveljavitev ali spremembo odločitve,
sprejete v sodni odločbi, ki je predmet postopka priznanja izvršljivosti, ter vložitev katerega je zamejena z rokom, ki teče od izdaje sodne odločbe.
ZPP člen 67, 70, 70/1-3. ZFPPIPP člen 52, 52/4, 403, 406.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranskost sodišča - postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - svaštvo med stranko v postopkom in sodnikom pristojnega sodišča - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot nekdanji direktor stranke v postopku
Glede na naravo postopka za odpust obveznosti v njem presoja dejanja stečajnega dolžnika oziroma preverja okoliščine v zvezi z njim, ne presoja pa se dejanj upnika (in preko njega dejanj nekdanjega direktorja upnika).
ZPIZ-1 člen 8, 193, 193/1. ZPIZ-2 člen 129, 129/1-4, 390.
pokojninska doba - dodana doba - čas zaključenega študija - postopek začet pred uveljavitvijo ZPIZ-2 - uveljavljanje pravic
Dodane dobe ni mogoče enačiti s pokojninsko dobo, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1.
Po prvem odstavku 193. člena ZPIZ-1 se ugotavljanje in morebitno upoštevanje dodane dobe veže na postopek priznanja pravice do starostne pokojnine. Zato je sodišče druge stopnje pravilno poudarilo, da dodane dobe glede na njeno pravno naravo ni mogoče uveljavljati kot pokojninske dobe v posebnem ugotovitvenem postopku, ker za to ni pravne podlage v določbah ZPIZ-1. Tožena stranka torej ne more priznati dodane dobe samostojno ali kot del pokojninske dobe s posebno odločbo še v času trajanja obveznega zavarovanja.
javni uslužbenci - uvrstitev v plačni razred - delo na zahtevnejšem delovnem mestu - neizpolnjevanje pogoja izobrazbe
Revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišča druge stopnje, da je delavec, ki po navodilih delodajalca dejansko v celoti opravlja delo na zahtevnejšem delovnem mestu, v načelu upravičen do plače, predvidene za takšno delovno mesto, na podlagi določbe 42. člena ZDR oziroma sedanjega 44. člena ZDR-1 in to v načelu velja tudi za javne uslužbence. Pri tem pa je treba upoštevati pravila, ki veljajo pri delodajalcu glede obračunskih osnov in plač za tak primer. Tako se je sodišče prve stopnje utemeljeno sklicevalo na določbe ZSPJS in Pravilnika o napredovanju delavcev zaposlenih v zdravstvu.
Javni uslužbenec ob premestitvi na zahtevnejše delovno mesto v višjem tarifnem razredu ni upravičen do prenosa števila vseh napredovanj v plačnih razredih na prejšnjem delovnem mestu, temveč je lahko uvrščen le za en plačni razred višje od plačnega razreda, v katerega je bil z doseženimi napredovanji uvrščen na prejšnjem delovnem mestu, razen, če je izhodiščni plačni razred za določitev osnovne plače delovnega mesta v višjem tarifnem razredu že sam po sebi najmanj za en plačni razred višji od doseženega na prejšnjem delovnem mestu.
ZSS člen 1, 4a., 33, 74, 74/1, 74/1-7, 74/3. ZJU člen 160. Zakon o funkcionarjih člen 17, 18.
prenehanje sodniške službe - prenehanje delovnega razmerja sodniku - sodni svet - pravice sodnika po prenehanju sodniške funkcije
Obstoj sodniške službe oziroma službenega razmerja sodnika je vezan na sodniško funkcijo. Ko ta preneha, preneha tudi službeno razmerje oziroma sodniška služba.
Glede sodnikovih pravic in obveznosti v zvezi s sodniško službo, ki niso urejene z ZSS se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo delovna razmerja.
Tožnica ni bila v delovnem, pač pa v službenem razmerju in s toženo stranko ni imela sklenjene pogodbe o zaposlitvi. Med zaposlenim in delodajalcem obstaja pogodbeni odnos, ki nastane s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, službeno pa je razmerje, ki nastane na podlagi odločbe pristojnega organa, ki sodnika izvoli v funkcijo in na položaj. Zato sodnik kot funkcionar ni v enakem položaju kot zaposlena oseba, za katero se uporabljajo določbe ZJU o prenehanju pogodbe o zaposlitvi in v tem ni nobenega nedopustnega razlikovanja. Sodnikov položaj je že v izhodišču drugačen od položaja zaposlenega javnega uslužbenca, zato je razlikovanje med prenehanjem službenega razmerja sodnika in prenehanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca utemeljeno.
pravica do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti - rok za uveljavljanje pravice - zamuda roka - narava roka - skrajšanje dolžine prejemanja nadomestila
Pravilna razlaga prvega odstavka 119. člena ZUTD je takšna, da zamuda 30-dnevnega roka za prijavo pri Zavodu RS za zaposlovanje nima za posledico prenehanja pravice do denarnega nadomestila, temveč milejšo posledico, t.j. da se skupna dolžina prejemanja denarnega nadomestila skrajša v skladu z drugim stavkom prvega odstavka 119. člena ZUTD.
odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela
Poskusno delo je namenjeno preverjanju, ali delavec ustreza pričakovanjem delodajalca, ki jih le-ta utemeljeno oblikuje glede na zahteve delovnega mesta, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma ali je delavčevo delo v skladu z utemeljenimi standardi, ki jih postavi delodajalec. Načeloma delodajalec tega ne bo mogel ugotoviti že prvi delavčev delovni dan, vendar pa to v izjemnih primerih ni nemogoče.
ZKP člen 32, 201, 201/1-1, 207, 207/5, 392, 392/7.
pripor – preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - trajanje pripora
Na presojo, ali je trajanje pripora še v okviru razumnega časa, vpliva več dejavnikov, med drugimi ravnanje obtoženca, narava in značilnosti kazenskega postopka ter ravnanje državnih organov.
ZDR-1 člen 6, 6/6, 84, 84/2, 90, 90/1-9, 110, 110/1-1. ZPP člen 212.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neenaka obravnava - diskriminacija - trditveno breme - dokazno breme
Po določbi šestega odstavka 6. člena ZDR-1 res velja obrnjeno dokazno breme, če delavec v primeru spora navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije.
Pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu pa ne posega v pravilo o trditvenem bremenu in delavca ne razbremeni procesne dolžnosti, da navede dejstva v tej smeri. Delavec mora torej predhodno konkretizirano zatrjevati dejstva, ki opravičujejo domnevo,
da je delodajalec ravnal v nasprotju s prepovedjo diskriminacije.
Tožnik ni opredelil osebne okoliščine v smislu prvega odstavka 6. člena ZDR-1 oziroma devete alineje 90. člena ZDR-1, glede katere naj bi bil diskriminiran. Glede na to, da je navedba osebne okoliščine, taksativno naštete v prvem odstavku 6. člena ZDR-1 oziroma deveti alineji 90. člena ZDR-1, bistvena, tožnik ni zadostil svojemu trditvenemu bremenu.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pravica do izjave - trditvena podlaga
Vloge, ki jih vloži stranka sama, učinkujejo in imajo enako težo kot vloge, sestavljene po pooblaščencu. Zapisano velja ob predpostavki, da ZPP ne predvideva obveznega zastopanja po odvetniku in ob upoštevanju 286. člena ZPP.
Zato je stališče sodišča druge stopnje, da pisna izjava tožnika ne more nadomestiti trditvene podlage, zmotno.
ZPP člen 78, 78/2, 324, 335, 343, 343/3, 346, 346/1.
nepopolna pritožba - obligatorne sestavine pritožbe - podpis pravne osebe - navedba imena in funkcije osebe, ki je pritožbo podpisala - zavrženje pritožbe
Pritožnikov podpis je obligatorna sestavina pritožbe (335. člen ZPP). Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna (tretji odstavek 343. člena ZPP).
Pritožnica, ki je pravna oseba, je vložila pritožbo, na kateri je poleg navedbe firme zgolj žig in nečitljiva parafa. Taka pritožba ni popolna, saj sodišče ne more preizkusiti, kdo je njen podpisnik in ali je pritožbo podpisala oseba, upravičena za zastopanje, na kar mora sodišče paziti ves čas postopka po uradni dolžnosti.
predkupna pravica - ponudba - vsebina ponudbe - bistveno enaki pogoji - način plačila - rok plačila - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - prepis zvočnega posnetka - ugovor - dostop do zvočnega posnetka
Če ni podana vsaj možnost, da bi morebiten drugačen (ustreznejši, popolnejši) prepis lahko vplival na vsebino sodbe (na njeno pravilnost), potem zavrnitev strankine zahteve, naj se ji poleg prepisa izroči tudi zvočni posnetek, ne more predstavljati bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
Da je treba zakonsko določilo o „enakih pogojih“ razlagati kot „bistveno enake pogodje“, izhaja iz samega namena (tudi: telosa, bistva) instituta predkupne pravice. Ta ni v identiteti ponudbe predkupnemu upravičencu na eni in ponudbi (oziroma pogodbi) tretji osebi na drugi strani zaradi identičnosti same po sebi, marveč v enakovrednih pogodbenih bremenih. Ti morajo zagotoviti, da predkupna pravica ni priznana zgolj na papirju, marveč tudi v dejanskem, ekonomskem smislu.
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravnomočne odločitve o višini preživnine za mladoletna otroka pravdnih strank oziroma porazdelitvi preživninskega bremena med njima.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018554
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/2, 339/2-15. OZ člen 643, 643/1, 643/3.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga za dopustitev revizije - podjemna pogodba - plačilo za opravljeno delo - dodatna dela - materialno procesno vodstvo - trditvena podlaga - predlog za dopolnitev izvedenskega mnenja
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
pripor – podaljšanje pripora s sklepom Vrhovnega sodišča RS – utemeljen sum – ponovitvena nevarnost – objektivne in subjektivne okoliščine
Sklepanje o obstoju ponovitvene nevarnosti mora temeljiti na konkretno izkazanih okoliščinah (objektivnih in subjektivnih), na podlagi katerih je mogoče z veliko verjetnostjo sklepati, da obstoji nevarnost ponovitve.
Sodišče prve stopnje ni ravnalo ekonomsko smotrno, ko je brez potrebe izpeljalo obširen dokazni postopek s postavitvijo izvedenke zaradi ugotavljanja prvotoženčeve poslovne sposobnosti, nato pa se pri odločanju o izbrisni tožbi materialno pravno pravilno ukvarjalo le z vprašanjem aktivne legitimacije zanjo, tožbo na ugotovitev ničnosti darilne pogodbe pa nato moralo zavreči zaradi pomanjkanja pravnega interesa, vendar pa je tudi za preizkus revizije bistvena sama pravnomočna odločitev, ki se pravilno osredotoča na razrešitev odločilnih procesnih in materialnopravnih predpostavk za uveljavljene tožbene zahtevke. Zato v ravnanju sodišča prve stopnje, ki sicer predstavlja kršitev načela ekonomičnosti postopka v smislu določbe prvega odstavka 11. člena ZPP, ni očitkov o kakšni takšni procesni kršitvi, ki bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost same odločitve in posledično terjala poseg v izpodbijano pravnomočno odločitev.
Neobstoj aktivne legitimacije za izbrisno tožbo pa izključuje pravni interes za vložitev vmesnega ugotovitvenega tožbenega zahtevka na ugotovitev ničnosti pravnega posla, ki je bil podlaga za izpodbijani zemljiškoknjižni vpis.
V skladu s tretjim odstavkom 181. člena ZPP se za vmesni ugotovitveni zahtevek izrecno sicer ne zahteva obstoja pravnega interesa kot pri ugotovitveni tožbi, vendar pa je predpostavka vsake tožbe vselej tudi pravni interes, ki se sicer predpostavlja oz. domneva, pri čemer je ta domneva izpodbojna. V konkretnem primeru pa ob pomanjkanju aktivne legitimacije za izbrisno tožbo revidentka tega pravnega interesa za prejudicialni zahtevek na ugotovitev ničnosti ne izpolnjuje.
Zgolj okoliščina, da bi lahko tožnik kot potomec tožencev - darovalcev po njuni smrti postal dedič, ne zadošča, da bi lahko uveljavljal ničnost darilne pogodbe. Ob dednopravnem institutu vračunavanja daril v dedni delež (glej poglavje „III. Vračunavanje daril in volil v dedni delež“ v Zakonu o dedovanju in predvsem vračanja v zapuščino zaradi prikrajšanja nujnega deleža (glej podpoglavje „Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža“ v istem zakonu) že načelno ne more biti prikrajšan njegov nujni delež zaradi sklenitve sporne pogodbe.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilno stališče iz pravnomočne sodbe o neuporabi določb 190. člena in 198. člena Obligacijskega zakonika v konkretni zadevi.
Pravni akt, ki ga ustvari mednarodna organizacija je lahko neposredno uporabljiv v državni članici le v primeru, da je država članica na organizacijo prenesla del svojih suverenih pravic, tega pa Republika Slovenija z ratifikacijo Konvencije OECD ni storila. Same Smernice OECD tako za državo članico niso neposredno zavezujoče, kar izhaja že iz notranjih aktov OECD (18. člen Pravil postopka OECD - Rules of Procedure of the OECD).
Vrhovno sodišče pojasnjuje, da zgolj obstoj stroškov marketinga ne pomeni, da so nastali zaradi izvajanja poslovne strategije. Ta povezava je mogoča ob njeni izkazani vsebini. Ni mogoče ugotoviti kateri strošek je vzročno povezan z izvajanjem poslovne strategije, če ni jasno kaj sploh sodi v poslovno strategijo. Šele takrat, ko je posamezno dejavnost mogoče vsebinsko povezati z njenimi stroški izvajanja, dejstva o njihovi višini postanejo pravno odločilna. Ne, da bi bila izkazana vsebina strategije, ni mogoče sklicevanje na njene stroške.