določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sodnik organizacijske enote stvarno pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Okoliščina, da je stranka tega postopka sodnik okrajnega sodišča, ki je organizacijska enota sicer stvarno in krajevno pristojnega okrožnega sodišča za odločanje v zadevi, je - upoštevaje tudi v predlogu opisano poznanstvo med sodniki ter način povezanosti in komuniciranja ob izpolnjevanju službenih obveznosti sodnikov istega sodnega okrožja - tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper ugotovitveno odločbo, s katero je ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za izročitev tujega državljana tuji državi, ni dovoljena. Postopek za izročitev obdolženega ali obsojenega tujca je urejen v Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v 31. poglavju v določbah od 521-537. člena. To je poseben postopek, namenjen ugotavljanju pogojev za izročitev tujega državljana tuji državi na njeno prošnjo. V tem postopku se sodišče ne ukvarja z vprašanji, ki so povezana za ugotavljanje dejanskega stanja in tudi ne odloča o zadevi meritorno. Zato tega postopka ni mogoče enačiti z rednim ali skrajšanim kazenskim postopkom, temveč ga je po njegovi vsebini treba šteti kot posebno obliko mednarodne pravne pomoči, ki je predpisana v že omenjenih določbah. Zakon o kazenskem postopku izrecno v 528. členu določa kot pravno sredstvo le pritožbo in ne predvideva izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne sklepe o dovoliti izročitve in tudi ne odkazuje na smiselno uporabo drugih določb ZKP glede izrednih pravnih sredstev zoper takšno odločbo. S predvidenim pravnim sredstvom pritožbe zoper odločitev o izpolnjevanju pogojev za izročitev je zagotovljena ustavna pravica do učinkovitega pravnega sredstva (25. člen Ustave Republike Slovenije).
Kot je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sklepu II Ips 155/2016 z dne 16. 6. 2016, bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočijo z enakimi postopkovnimi problemi kot revident, bila edina preostala alternativa v rezervi le še ta, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi - kar pa bi bilo nezakonito in protiustavno.
ZKP člen 148, 148/2, 371, 371/1-8. ZAGA člen 2, 2/1. ZVDAG člen 2, 2/2, 6. ZEPJV člen 6, 25. ZPol člen 59, 61, 63, 64. URS člen 38, 38/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji – osebni podatki – zbiranje podatkov – hramba fotografij – varstvo osebnih podatkov – pravica do zasebnosti
Fotografija je osebni podatek, ki omogoča posameznikovo identifikacijo. Hramba fotografije v policijskih evidencah, čeprav se postopek zoper storilca ni končal s pravnomočno odločbo, s katero bi bilo ugotovljeno, da je storil kaznivo dejanje (ali pa postopek sploh ni bil uveden), lahko pomeni nedopusten poseg v obsojenčevo pravico do informacijske zasebnosti iz prvega odstavka 38. člena Ustave.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2. ZDavP-2 člen 68, 68/5.
dovoljenost revizije - odmera davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2 - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - določitev davčne osnove
Vprašanje po presoji Vrhovnega sodišča ni pomembno pravno vprašanje v obravnavani zadevi. Odločitev sodišča prve stopnje namreč ne temelji na materialnopravnem stališču, da premoženje, ki ga ima davčni zavezanec v tujini, ne tvori davčne osnove po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Nadalje je glede na ureditev, ki jo določa peti odstavek 68. člena ZDavP-2, jasno, da se pri določitvi davčne osnove po predmetnem členu upošteva vse premoženje davčnega zavezanca, torej tudi tisto, ki se nahaja v tujini.
povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - odgovornost delodajalca - padec z lestve
Dela čistilke in uporaba lestve (v zaprtem prostoru) ni mogoče kvalificirati kot nevarno dejavnost.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008111
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2. KZ-1 člen 158, 158/1, 158/2, 160.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – izvajanje dokazov – razlogi o odločilnih dejstvih – zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – dokaz resnice
Objava žaljivega komentarja pod novico, objavljeno na spletni strani regijskega glasila, izpolnjuje zakonski znak kaznivega dejanja razžalitve po drugem odstavku 158. člena KZ-1.
Zapis vsebine razgovora je nujni sestavni del ekspertize, ki omogoča diagnostično oceno, ni pa tak zapis nikoli dokaz v procesnopravnem smislu in nima nobene dokazne vrednosti, saj mora sodišče za dokazovanje pravno relevantnih dejstev, za katera potrebuje posebno strokovno znanje, odrediti izvedenstvo in po potrebi izvesti dokaz z zaslišanjem izvedenca.
Po določbi prvega odstavka 374. člena ZKP se sme, med ostalim, sodba izpodbijati zaradi odločbe o kazni, če z njo sicer ni bila prekoračena zakonska pravica (5. točka 372. člena ZKP), vendar sodišče ni pravilno odmerilo kazni glede na okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen večja ali manjša, in zaradi tega, ker je sodišče uporabilo določbe o omilitvi kazni, o odpustitvi kazni, o pogojni obsodbi ali sodnem opominu ali ker teh določb ni uporabilo, čeprav so bili za to podani zakonski pogoji. Nepravilna odmera kazni ali nepravilna izbira kazenske sankcije se ob upoštevanju te določbe lahko izpodbija le s pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje. Slednje je povsem razumljivo, ker je vezana na ugotovitev in presojo vseh okoliščin, ki vplivajo na njeno odmero (49. člen KZ-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0018532
URS člen 22. ZPP člen 339, 339/2-8, 351, 351/2. OZ člen 39, 40.
dopuščena revizija - darilna pogodba - kavza - nedopusten nagib - odpadla kavza - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pravica do izjave v postopku - načelo kontradiktornosti - sklepčnost tožbe - sodba presenečenja - procesna skrbnost stranke
Stranki mora biti omogočeno, da ob potrebni skrbnosti spozna, s katerih pravnih vidikov bo sodišče obravnavalo zadevo. Vendar iz ustavne pravice do izjave v postopku ne izhaja „pravica do pravnega pogovora“ strank s sodiščem, pač pa le, da je sodišče dolžno preprečiti sodbo, ki bi kljub njihovi zadostni skrbnosti stranke presenetila (t.i. sodbo presenečenja).
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - odvetnik - zastopanje - pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - novo pooblastila - datum pooblastila - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Obveznost predložitve novega pooblastila za predlog za dopustitev revizije pomeni, da pooblastilo izvira iz časa, ko je stranki nastala pravica do vložitve tega izrednega pravnega sredstva.
darilna pogodba - veljavnost pogodbe - darilo za primer smrti - oblika pogodbe - obličnost ad valorem - notarski zapis - zapisna priča sestra pogodbenih strank
Obličnost je pri darilni pogodbi za primer smrti določena kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). To pomeni, da če nekaj manjka, je pogodba nična (enako kot je oporoka kot strogo obličen osebni pravni posel, če nekaj manjka nična).
V obravnavani zadevi je pri sestavi spornih notarskih zapisov kot zapisna priča sodelovala oseba, ki po zakonu ne bi smela sodelovati kot zapisna priča. To pomeni, da pri sestavi notarskih zapisov niso bile izpolnjene vse obličnostne zahteve in da sporna darilna pogodba za primer smrti in aneks k njej nista bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ter da sta zato nična.
Zdravniška napaka nedvomno je povzročila nastanek škode tožnici v obliki preživljanja otrok, ki ga sama ob njihovem rojstvu ni bila finančno zmožna. Vendar pa bi bilo stališče, da je toženkina odgovornost za preživljanje dvojčkov neodvisna od tožničinih finančnih zmožnosti, nepravična in v nasprotju z namenom odškodnine. Rojstva zdravih otrok namreč ni moč označiti za škodo, zato je vprašanje škode povezano zgolj z njihovim preživljanjem, ki za starša (ki otrok ni želel) predstavljajo neobičajno veliko finančno breme.
ZKP člen 289, 289/1, 311, 340, 340/1-1, 355/1, 420, 420/2. EKČP člen 6, 6/3-b. URS člen 29, 29-3.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - pravica do poštenega postopka – načelo neposrednosti - zaslišanje obremenilnih prič - navzočnost obdolženca pri zaslišanju priče – zaslišanje priče pred zaprošenim tujim sodiščem - branje zapisnika o izpovedbi priče
Obdolženec mora imeti v primeru, ko je izpovedba priče oziroma zagovor soobdolženca edini dokaz ali dokaz, na katerem v odločilni meri temelji obsodilna sodba, realno možnost, da vsaj enkrat v postopku preveri resničnost in zanesljivost oziroma verodostojnost izpovedb prič (ali zagovorov soobdolžencev) oziroma, da je vsaj enkrat navzoč pri izvedbi tega dokaza, to je tedaj, ko priča ali soobdolženec daje izjavo.
dovoljenost revizije - davčna izvršba - zelo hude posledice niso izkazane - potrdilo o znesku pokojnine
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revident izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal, saj zgolj navedba in potrdilo o znesku pokojnine, ki jo mesečno prejema revident, brez izkazovanja njegovega siceršnjega premoženjskega stanja, Vrhovnemu sodišču ne omogočata preizkusa, ali izterjava davka v obravnavani zadevi za revidenta predstavlja zelo hudo posledico.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008099
URS člen 22, 29, 29-3. ZKP člen 18, 18/1, 372, 372-1, 420, 420/1-3, 420/2, 420/5, 424, 424/1. KZ-1 člen 99, 99/1, 301, 301/1. ZPol člen 3, 3/1-3.
kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - sodelovanje v skupini, ki prepreči uradni osebi uradno dejanje - zakonski znaki kaznivega dejanja - uradno dejanje - naloge policije - zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev - obseg preizkusa kršitev zakona - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - načelo enakega varstva pravic - načelo proste presoje dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po ustaljeni sodni praksi je uradno dejanje lahko samo dejanje, ki ga izvršijo uradne osebe (subjektivni kriterij) in se nanaša na opravljanje njenih nalog (objektivni kriterij). Za uradna dejanja je tako šteti predvsem oblastvena ravnanja uradnih oseb.
Poseg policistov ob ugotovljenih okoliščinah zaradi njihove opreme in števila ni bil prekomeren. Policisti so ob intervenciji za obvladovanje množice uporabili najmilejša prisilna sredstva, in sicer solzivec, palico za odrivanje ter sredstva za vklepanje in vezanje, zato njihovega ravnanja ni mogoče oceniti kot prekomerno uporabo sile.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS2008108
ZKP člen 420, 420/1-1. KZ-1 člen 86, 86/3. ZIKS-1 člen 12, 12/1.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – izvrševanje kazenskih sankcij – prestajanje kazni zapora – alternativni način izvrševanja zaporne kazni – odločanje o načinu izvrševanja zaporne kazni – zapor ob koncu tedna
Pravnomočen sklep, s katerim je bil zavrnjen predlog za alternativno prestajanje kazni ni sodna odločba, s katero je bil pravnomočno končan kazenski postopek.
zahteva za varstvo zakonitosti - izčrpanje pravnih sredstev
Na kršitve iz prvega odstavka 420. člena ZKP se sme vložnik zahteve za varstvo zakonitosti sklicevati samo, če jih ni mogel uveljavljati v pritožbi ali če jih je uveljavljal, pa jih sodišče druge stopnje ni upoštevalo.
zahteva za varstvo zakonitosti – dovoljenost – druga odločba
Zahtevo za varstvo zakonitosti je po končanem kazenskem postopku dopustno vlagati zoper pravnomočne odločbe, ki vsebinsko posegajo v pravice obsojencu, ob izkazani možnosti, da bo z zahtevo izboljšal pravni položaj.
ZISDU-1 člen 9, 112, 112/2, 112/6, 124, 124/2, 135, 135/2, 192e. ZDDPO člen 6, 6-4. ZDavP-2 člen 58, 58/5, 125, 125/3, 126, 126/1, 145.
dovoljena revizija - davki - davek na dobiček pravnih oseb - oprostitev - preoblikovanje - davčna izvršba - rubež dolžnikovih denarnih sredstev - izvršljiv davčni obračun - ugotovitvena odločba - odmerna odločba - delitev dobička - obveznost vzajemnega sklada - odgovornost družbe za upravljanje - univerzalno pravno nasledstvo - zastaranje pravice do izterjave davka - pretrganje roka - obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev - kršitve določb upravnega postopka - obseg presoje revizijskega sodišča
Vprašanje, ali je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo obračun davka brez Pojasnila k obračunu davka od dobička pravnih oseb kot izvršilni naslov po 145. členu ZDavP-2, ne more biti stvar presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku saj gre za vprašanje, ki se nanaša na pravilnost postopka izdaje upravnega akta oziroma pravilnost upravnega postopka, ki ga Vrhovno sodišče v revizijskem postopku, kot navedeno v 7. točki obrazložitve te sodbe, ne presoja.
Obveznost družbe za upravljanje za plačilo davčne obveznosti vzajemnega sklada po presoji Vrhovnega sodišča izhaja predvsem iz določbe drugega odstavka 135. člena ZISDU-1, po kateri družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada. Na podlagi tega člena je po presoji Vrhovnega sodišča treba zaključiti, da revident, kot družba ki upravlja z vzajemnim skladom B., odgovarja tudi za plačilo obveznosti tega sklada iz naslova davkov.
Po mnenju Vrhovnega sodišča je zastaranje pravice do izterjave pretrgala (vsaj) odločba o odlogu davčne izvršbe št. 42401-34/2004 0295 11 z dne 19. 4. 2006.
Obvestilo o knjigovodskem stanju terjatev in obveznosti ne pomeni odločitve davčnega organa o davčni obveznosti stranke, temveč je le obvestilo o stanju, ki ga na določen dan izkazuje evidenca davčnega organa, zato tako obvestilo ni ovira za kasnejšo odmero davka.