PRAVO DRUŽB - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018696
ZGD-1 člen 481, 481/7. ZPP člen 3, 3/3, 306, 306/4, 306/5. OZ člen 3, 5, 7.
zahteva za varstvo zakonitosti - delitev skupnega premoženja skupno premoženje zakoncev - družbena pogodba - razpolaganje s poslovnim deležem - odsvojitev poslovnega deleža tretjemu - soglasje družbenikov - sodna poravnava - dovoljenost sodne poravnave - zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati - načelo vestnosti in poštenja - svoboda urejanja obligacijskih razmerij - morala - kogentna določba zakona
Po sedmem odstavku 481. člena ZGD-1 lahko družbena pogodba določi, da je za odsvojitev poslovnega deleža osebam, ki niso družbeniki, potrebno soglasje večine ali vseh družbenikov, in določi pogoje za izdajo soglasja. Že sama dikcija zakonskega določila, kaže, da ne gre za prisilni predpis. V dispoziciji družbenikov ostaja, ali bodo z družbeno pogodbo omejili sicer prosto razpolaganje s poslovnim deležem ali ne. Če možnost izkoristijo in prosto razpolaganje s poslovnim deležem omejijo, je ravnanje družbenika, ki te omejitve ne spoštuje, v nasprotju z družbeno pogodbo, in ne s predpisom, ki družbenikom takšno možnost izrecno dopušča.
SZ-1 člen 111, 111/2. ZSPDSLS člen 3, 3-5, 26, 26/1. ZOR člen 219. ZZ člen 65, 65/3.
dopuščena revizija - zavod - stvarno premoženje države - upravljanje državnega premoženja - izpraznitev nepremičnine - aktivna legitimacija - tožba za izpraznitev stanovanja
Upravljalcu stvarnega premoženja države (zavodu) pripada aktivna legitimacija za vložitev tožbe za izpraznitev in izročitev nepremičnin (stanovanja), ki jih ima v upravljanju.
Iz besedila obsojenčevega komentarja izhaja, da je bila predmet žaljivk zasebna tožilka in ne njeno problematično ravnanje (ad rem), s čemer je obsojenčeva kritika prešla na osebno raven (ad personam).
Trditve o neumnosti in resnih osebnostnih motnjah zasebne tožilke, ki so v obravnavanem komentarju zapisane na treh mestih, izražajo vrednostno sodbo oziroma mnenje o zasebni tožilki, ki je objektivno žaljivo. V komentarju izraženo mnenje glede na besede oziroma besedne zveze, ki jih je uporabil obsojenec, po naravi stvari ne more imeti podlage v dejstvih.
Obsojenec je s svojim komentarjem iz sfere sindikalnega boja, v katerem je branil svoje pravice oziroma varoval upravičene koristi, prešel v osebno žaljenje zasebne tožilke, zato ekskulpacijski razlog po tretjem odstavku 158. člena KZ-1 ni podan.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - kraj prometne nesreče - bivališče prič in strank - sedež pooblaščenca
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge strank (med drugim) poleg zaslišanja tožnika obsegal tudi zaslišanje prič. Tožnik in dve od treh predlaganih prič imajo prebivališče na območju Celja. Prav tako je v bližini sedež s strani tožnika pooblaščene odvetniške družbe, toženčeva pooblaščenka pa ima krajšo pot do Celja kot do Ljubljane. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Celju kot pa pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.
razlastitev - odškodnina zaradi razlastitve - obrnjen razlastitveni postopek - gozdna cesta - občinska cesta - državna cesta - gozdno kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - izločitev sodnika
Pri določitvi odškodnine za razlaščeno zemljišče je bistven namen, za katerega se je zemljišče uporabljalo do sprejetja akta, s katerim je bil zaradi predvidene gradnje infrastrukture spremenjen status zemljišča.
pripor - sklep o upravičenosti pripora sodišča druge stopnje - preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - trajanje pripora - ponovitvena nevarnost
Primerjava med dolžino pripora in naravo kaznivih dejanj, zaradi katerih je obtoženec v postopku, to je dejanj, ki ogrožajo varnost drugih in napadajo njihovo življenje in telo ter ob upoštevanju ugotovljene visoke stopnje nevarnosti ponovitve istovrstnega kaznivega dejanja, pokaže, da tudi razumen čas trajanja pripora ni prekoračen in da je pripor še vedno sorazmeren, kot najhujši poseg v osebno svobodo s težo dejanj, ki se očitajo obtožencu.
Pri razlagi posameznih pravnih pojmov, tudi zakonskih znakov določenega kaznivega dejanja, praviloma izhajamo iz praktično sporazumevalnega jezika. Izhodišče zakonskega jezika je tako praktično sporazumevalni jezik, ki ga pomensko določamo glede na vsakdanjo in splošno rabo posameznih pojmov.
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika beseda premoženje pomeni stvari in denar, ki jih ima kdo v svoji lasti. Glede na jezikovno povsem jasen pomen prvega odstavka 5. člena Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki kot premoženje, ki se upošteva v postopku pridobitve neprofitnega najemnega stanovanja, upošteva vse premično in nepremično premoženje upravičenca, tudi po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče šteti, da v zakonskem pojmu premoženja, ne bi bili zajeti prihranki upravičenca oziroma prosilca za pridobitev neprofitnega najemnega stanovanja.
V obravnavanem primeru so pravočasne pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje vložili obsojeni S. K. in njegov zagovornik ter zagovornik obsojene M. N. V teh pritožbah ni bilo uveljavljeno pravno stališče, ki ga izpostavljata obe zahtevi za varstvo zakonitosti, da je lahko kazniva zgolj izjava stranke dana na zapisnik v upravnem postopku, ne pa druga morebiti netočna oziroma neresnična navedba stranke v upravnem postopku. To kršitev sta zagovornika obsojencev uveljavljala šele v dopolnitvah pritožb, ki sta bili vloženi že po poteku pritožbenega roka. Ker sme upravičenec do pritožbe, po poteku roka za pritožbo, vse do odločitve o pritožbi samo obrazložiti oziroma dopolniti obrazložitev pravočasno uveljavljanih pritožbenih razlogov, ne more pa uveljavljati novih pritožbenih razlogov, o tem delu dopolnitve pritožbe višje sodišče ni odločalo (13. točka razlogov sodbe pritožbenega sodišča), temveč je te očitke upoštevalo
(enako kot, če jih obramba v dopolnitvah pritožb ne bi uveljavljala) le v okviru preizkusa sodbe po uradni dolžnosti v skladu z določbo prvega odstavka 383.
člena ZKP. Ker torej obsojenca oziroma njuna obramba te kršitve ni uveljavljala
že v pravočasni pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje, Vrhovno sodišče ni presojalo utemeljenosti navedb zahtev, da je v upravnem postopku lahko kazniva zgolj lažna izjava, dana na zapisnik pred upravnim organom, ne pa tudi kakršnakoli druga navedba strank.
ZArbit člen 9, 9/2, 14, 14/4, 14/5. ZNP člen 7, 21, 37.
nepravdni postopek - arbitraža - imenovanje arbitra - lista arbitrov - stroški arbitražnega postopka - pristojnost sodišča - dogovor strank
Sodišče z listo arbitrov res ne razpolaga, ampak to ni (ne more biti) ovira za imenovanje arbitra v skladu z določbo 14. člena ZArbit, ki določa pristojnost sodišča za to v primeru, če se arbitraža ne more konstituirati. ZArbit, ki določa tipična in v praksi preverjena pravila o imenovanju arbitrov, ki omogočajo imenovanje neodvisnih in nepristranskih arbitrov z ustreznimi strokovnimi ali poslovnimi izkušnjami in kvalifikacijami ter znanjem jezika.
OZ člen 247, 247/3. ZOR člen 270, 270/3. ZVPot člen 23, 24, 24/3, 24/3-8, 56.
dopuščena revizija - pogodba o leasingu - finančni leasing - opcija odkupa - prodaja na obroke - kršitev pogodbe - škoda - pozitivni pogodbeni interes - razdrtje pogodbe - pogodbena kazen za denarne obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - varstvo potrošnikov
Pogodbe, ki vsebujejo le možnost leasingojemalca, da, če želi, lahko odkupi predmet leasinga, pa čeprav na takšno možnost leasingodajalec vnaprej obvezujoče pristane, ni mogoče označiti kot zakupne pogodbe z določilom, da bo v zakup dano blago prešlo v potrošnikovo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino, torej prodaje na obroke.
Pogodbeno določilo, ki določa leasingojemalčevo obveznost plačila v višini 6 obrokov ne glede na čas razdrtja pogodbe, ob predpostavki, da leasingodajalcu škoda zaradi razdrtja pogodbe v tej višini ni nastala, nasprotuje vestnosti in poštenju ter lahko predstavlja le določilo o pogodbeni kazni, kar zakon v primeru potrošniških pogodbe izrecno prepoveduje.
Kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev, ki bi narekovali v predpisani strogi obliki doseženo soglasje volj za prodajo kmetijskega zemljišča, je tožniku treba odreči sodno varstvo, ki temelji na sklenjeni pogodbi, če je bilo njegovo ravnanje ob sklepanju pogodbe takšne narave, da bi bilo po splošnih, obče sprejetih pravilih nepošteno, da bi prejel celotno nepremičnino za v ponudbi zapisano kupnino.
ZPP člen 41, 41/2, 154, 154/1, 367, 367/2, 367/3, 367/4, 367/5, 377. OZ člen 393, 393/3.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - sosporništvo na aktivni strani - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - enotno sosporništvo - navadno sosporništvo - solidarna terjatev - deljiva terjatev - zavrženje revizije
Pri subjektivno kumulacijo na aktivni strani imamo toliko pravnih razmerjih, koliko je subjektov na upniški strani. Seštevanje vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov teh zahtevkov, ki so sporni, iz petega odstavka 367. člena ZPP velja le za objektivno, ne pa tudi za subjektivno kumulacijo zahtevkov. Ker denarna terjatev tožnikov v znesku 60.000,00 EUR ni bila opredeljena kot solidarna, gre za deljivo terjatev, za katero velja pravilo, da se deli na enake dele in lahko vsak upnik zahteva le svoj del terjatve (tretji odstavek 393. člena OZ).
obnova postopa - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi - naknadno pridobljena izjava
Naknadna, po pravnomočnosti sodbe dana izjava stranke v okviru njenih procesnih dispozicij ne more biti novo dejstvo ali nov dokaz, na podlagi katerega bi bila lahko za stranko izdana ugodnejša odločba, če bi bila uporabljena v zaključnem postopku, in s tem razlog za obnovo postopka. To potrjuje že okoliščina, da izjava v času izdaje sodbe sodišča prve in druge stopnje še ni niti obstajala.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sodišče ob komitentovem priznanju, da je prevzel vse obveznosti iz naslova jamčevanja za pravne in stvarne napake, lahko zaključi, da med njim in kupcem ne obstoji nobeno razmerje in da kupec nima nobenih pravic do komitenta.
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o zvišanju na prvi stopnji sojenja določene (znižane) preživnine.
lastninska pravica na nepremičnini - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dobrovernost graditelja - kupoprodajna pogodba - dokazna ocena - prosta presoja dokaznov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obrazloženost sodne odločbe - protispisnost
Dogovori oziroma pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključijo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar to velja le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču.
ZDen člen 44, 44/1, 45, 85, 93, 94. ZSOS člen 7, 7b. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije člen 2, 3, 4, 5.
denacionalizacija - vrnitev podržavljenega premoženja - kmetijska zemljišča - odškodnina - višina odškodnine - vrednost podržavljenega premoženja - sedanja vrednost - tržna vrednost - izhodiščna vrednost - exceptio illegalis
Zakonsko načelo o vrednotenju stvari po stanju ob podržavljenju in po sedanji vrednosti (prvi odstavek 44. člena Zden) oziroma po vrednosti na dan izdaje odločbe (drugi odstavek 85. člena Zden) ne pomeni, da bi moral Odlok pri določanju višine odškodnine upoštevati tržne razmere ob izdaji odločbe o denacionalizaciji.
ZUS-1 člen 63, 63/2-3, 83, 83/2-2, 85, 85/1. ZTuj-2 člen 73, 73/2-1.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - vprašanje, ki se nanaša na upravni postopek - jasne določbe ZUS-1
Pravilnost postopka pred izdajo upravnega akta na podlagi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 samo zase ni predmet revizijskega preizkusa.
Na postavljeno vprašanje je mogoče odgovoriti s sklicevanjem na pravila ZUS-1, ki so povsem jasna v delu, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne tudi, če spozna, da je izpodbijani upravni akt po zakonu utemeljen, vendar iz drugih razlogov, kot so navedeni v upravnem aktu; te razloge pa navede sodišče v sodbi (3. točka drugega odstavka 63. člena ZUS-1). To pomeni, da lahko sodišče tožbo zavrne tudi, če poleg razlogov, ki jih je navedel že upravni organ, doda svoje razloge.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - plačilo storitev institucionalnega varstva - vprašanje, ki ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve - vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja - pavšalno zastavljeno vprašanje - zalo hude posledice za stranko - splošne trditve
Vprašanje, ali je bila na podlagi okoliščine, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo in ni predložila upravnega spisa, dopustna odločitev o zavrnitvi tožbe v upravnem sporu, ni pomembno pravno vprašanje za to zadevo, saj ne izhaja iz dejanskega stanja zadeve, v kateri je tožena stranka odgovorila na tožbo in predložila upravne spise, poleg tega pa iz ZUS-1 (tretji odstavek 38. člena in 58. člen) izhaja, da lahko sodišče odloči tudi brez odgovora na tožbo in predloženih upravnih spisov.
Vprašanje, ali izpodbijana sodba ustreza standardom obrazložene sodbe, je postavljeno zelo splošno, pavšalno, saj revidenta niti ne pojasnita, zakaj naj ne bi ustrezala.
Vprašanje kakšen je v tem sporu pomen okoliščin, da upravičenec ni vložil zahteve za uvedbo upravnega postopka, niti sklenil pogodbe (dogovora) o namestitvi v domu upokojencev, za odločitev v obravnavani zadevi ni pravno relevantno in tudi sicer predstavlja vprašanje pravilne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa glede na določbo drugega odstavka 85. člena ZUS-1 ni predmet presoje v revizijskem postopku.
Vprašanje kakšna pravila bi moralo sodišče upoštevati za razlago sporne preužitne pogodbe in ali je dopustna razlaga pogodbe na način, kot je to storilo prvostopno sodišče v obravnavani zadevi, predstavlja vprašanje dejanskega stanja (ugotovitev dejstva), ki bi se sicer lahko reševalo tudi kot predhodno vprašanje, vendar ga je v obravnavani zadevi reševala tožena stranka sama, kar je v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (147. člen).
S trditvami, ki ne zadoščajo za celovito presojo in so zelo splošne, po presoji Vrhovnega sodišča revidenta nista izkazala kakšne konkretne posledice ima za njuno celotno premoženjsko stanje ta finančna obremenitev. Zgolj navedba o višini pokojnine, brez izkazovanja siceršnjega premoženjskega stanja, Vrhovnemu sodišču niti ne omogoča preizkusa, ali bi to finančno breme za revidenta predstavljalo zelo hude posledice.
dovoljenost revizije - uvedba postopka razlastitve - vprašanja ni izpostavljeno - zelo hude posledice niso izkazane - niso posledica izpodbijanega akta
Revidenta pomembnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakujeta odločitev Vrhovnega sodišča, sploh nista navedla. Samo navedba revizijskih razlogov in nestrinjanje z razlogi izpodbijane sodbe, brez konkretizacije pravnega vprašanja glede na vsebino konkretne zadeve, pa za dovoljenost revizije ne zadošča.
Izpodbijana odločba ne povzroča posledice, ki jih revidenta navajata in s katerimi utemeljujeta dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato tudi ta pogoj za dovoljenost revizije ni izkazan.