ZPP v prvem odstavku 105.a člena določa, da mora biti ob vložitvi pritožbe (in drugih tam navedenih vlog) plačana sodna taksa. Posledica opustitve plačila sodne takse je določena v tretjem odstavku istega člena zakona: šteje se, da je vloga (v konkretnem primeru pritožba) umaknjena.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS2002994
Uredba (ES) št. 864/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. julija 2007 o pravu, ki se uporablja za nepogodbene obveznosti (Uredba Rim II) člen 4, 4-1, 5, 5-1, 5-1/1.
dopuščena revizija - spor z mednarodnim elementom - uporaba prava - kolizijske norme - navezne okoliščine - nepogodbene obveznosti - povrnitev škode - odškodnina - izdelek z napako - trženje izdelka - Uredba Rim II - zamudna sodba
5. člen Uredbe Rim II je lex specialis v primerjavi z njenim 4. členom, saj določa uporabo prava za nepogodbene obveznosti, nastale zaradi škode, ki so jo povzročili izdelki z napako, medtem ko se 4. člen Uredbe Rim II na splošno nanaša na nepogodbene obveznosti, nastale iz škodnega ravnanja.
V obravnavanem primeru je treba najprej odgovoriti na vprašanje, ali se je izdelek tržil v Republiki Sloveniji, kjer ima tožeča stranka kot oškodovanka običajno prebivališče (točka a) prvega odstavka 1. točke 5. člena Uredbe Rim II). Če je odgovor na to vprašanje negativen, pa je treba presoditi, ali so podane druge navezne okoliščine iz 5. člena Uredbe Rim II.
Ker na podlagi tožbenih navedb ni mogoče ugotoviti, kje se je izdelek tržil oziroma tesne vezi s pravom katere od držav, 5. člen Uredbe Rim II ne pride v poštev. Za odločanje v konkretnem primeru pride namreč v poštev splošna določba 4. člena Uredbe Rim II, saj so v tožbi navedena vsa dejstva, ki omogočajo njeno uporabo.
Četudi je neposredni storilec znan in je bil spoznan za odgovornega za prekršek, se pravna oseba med drugim lahko razbremeni odgovornosti za prekršek, ki se ji očita, če dokaže, da je bil prekršek storjen z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo, ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška (druga alineja tretjega odstavka 14. člena ZP-1).
kreditna pogodba - zavarovanje terjatve - zastava delnic - prodaja zastavljenih delnic - povrnitev premoženjske škode - odgovornost posojilodajalca - pogodbena odškodninska odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - zloraba pravic - prodaja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev - prodajna cena - poštena vrednost delnice - tržna vrednost delnice - nakup zastavljenega premoženja s strani upnika - varstvo zastavnega dolžnika
Po presoji revizijskega sodišča ZNVP predstavlja okvir, v katerem se je morala toženka gibati pri prodaji delnic, pri čemer pa je pri konkretnem ravnanju mogoče presojati, ali gre za ravnanje s skrbnostjo dobrega strokovnjaka oziroma ali pa gre morda celo za zlorabo pravice.
Zavarovanje z zastavno pravico pomeni pravico in ne dolžnosti zastavnega upnika, da se v primeru zamude dolžnika z izpolnitvijo obveznosti poplača iz vrednosti zastavljene stvari. Tudi ločitvena pravica v postopkih insolventnosti je pravica in ne dolžnost ločitvenega upnika. Po potrditvi prisilne poravnave mora dolžnik zapadle obveznosti ločitvenim upnikom plačevati iz vseh svojih sredstev in ne le iz vrednosti stvari, dane v zavarovanje.
Pri ocenjevanju upnikove dolžne skrbnosti se kot najustreznejši trenutek prodaje tako ne šteje nujno tisti trenutek, v katerem je bila - gledano za nazaj - cena delnic najvišja, temveč tisti trenutek, v katerem bi jih prodal dober gospodarstvenik (oziroma v konkretnem primeru, ko je šlo za toženkino profesionalno dejavnost, dober strokovnjak), v enakih okoliščinah in z enakimi informacijami.
Upnik mora tudi v primeru zunajsodne prodaje zastavljenega premoženja ravnati skrbno in upoštevati interese dolžnika. Vendar pa iz odločbe Ustavnega sodišča, po oceni revizijskega sodišča, ni mogoče izpeljati zaključka, da je v primeru, ko drugih kupcev ni in se upnik sam odloči za nakup, zastavljeno premoženje dolžan kupiti po ceni, ki je višja od tržne.
ZNP člen 37. ZDZdr člen 4, 473, 16, 16-2, 17, 17-2, 74, 74/1-6, 76, 76/1. ZSV člen 11, 11/2, 42, 50, 51.
namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - premestitev - starost zadržane osebe - dejansko vprašanje - pravno vprašanje
Pri obravnavanju vprašanj s področja socialno varstvenih storitev po ZDZdr, med katere spada tudi institucionalno varstvo, je treba upoštevati tudi ureditev iz Zakona o socialnem varstvu in podzakonskih aktih, sprejetih na podlagi ZSV.
Normativna klasifikacija upravičencev in izvajalcev storitev med drugim temelji na njihovi starosti. Ker je opredelitev starosti sestavni del dejanskega stanu podzakonskega predpisa, odgovor na vprašanje, ali spada zadržana oseba v posebni socialno varstveni zavod za dom za starejše občane, ni le dejansko, ampak tudi oziroma zlasti pravno vprašanje.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih
Sodba nima razlogov o storilčevi krivdi, kar pomeni, da je obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.
ZP-1 člen 56, 56/3, 156, 156-1. ZZasV-1 člen 11, 11/3.
kršitev materialnih določb zakona - opis prekrška
Izrek odločbe o prekršku mora med drugim obsegati tudi kratek opis dejanja, s katerim je storjen prekršek – kraj in čas storitve, način storitve, ter odločilne okoliščine prekrška. Opredelitev prekrška terja opis izvršitvenega dejanja z navedbami konkretnih okoliščin, ki ravnanje opredeljujejo kot historični in dokazljiv dogodek. Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da golo prepisovanje zakonskega besedila ne zadosti standardu konkretizacije dejanskega stanu prekrška.
V izreku odločbe o prekršku, je obširno navedeno, kaj vsebuje inkriminirana pogodba o varovanju z dne 11. 5. 2012, v opisu prekrška pa ni navedeno, katere so tiste sestavine, ki v pogodbi manjkajo in zaradi katerih oblika in obseg varovanja nista javno razvidna. Prav tako ostaja nekonkretizirana navedba v izreku odločbe, da načrt varovanja ni konkretno naveden.
URS člen 23, 23/1. ZKP člen 201, 201/1-1, 392, 392/7.
pripor - sklep o upravičenosti pripora sodišča druge stopnje - preizkus, ali so še podani razlogi za pripor - razlog begosumnosti - sojenje v razumnem roku
Ob ugotovitvi, da je isti priporni razlog še vedno podan, sodišču za takšno presojo ni potrebno v sklepu, izdanem na podlagi sedmega odstavka 392. člena ZKP, (ponovno) utemeljevati vseh zakonskih pogojev iz 201. člena ZKP (utemeljenost suma, priporni razlog, neogibnost pripora), ki izhajajo iz prej izdanih sklepov o odreditvi oziroma o podaljšanju pripora.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4002988
ZASP člen 5, 21, 21/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c.
dopuščena revizija - avtorsko pravo - varstvo avtorske pravice - koncept televizijske (TV) oddaje - avtorsko delo - kršitev avtorske pravice
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je tožničin koncept TV oddaje avtorsko delo v smislu 5. člena ZASP,
- ali kopiranje elementov, ki sami po sebi ne uživajo avtorske zaščite, pa kombinacija teh elementov kot celota predstavlja avtorsko delo, predstavlja kršitev materialnih avtorskih pravic takšnega dela v smislu drugega odstavka 21. člena ZASP.
URS člen 22, 29, 29/1-3. ZP-1 člen 59, 59/3, 65, 65/4, 167, 167/2.
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - zahteva za sodno varstvo – pravice obrambe – enako varstvo pravic – pravica do poštenega sojenja – izvajanje dokazov v korist obdolženca – zaslišanje obdolženca – dopolnitev dokaznega postopka - obrazložitev odločbe
Kadar storilec zanika storitev prekrška, obremenilne dokaze pa tvorijo izjave prič, je zaradi zagotovitve poštenega postopka treba izvesti ustno obravnavo zaradi ponovitve ali dopolnitve dokaznega postopka.
ZFPPIPP člen 261, 261/1, 264, 265, 265/1, 265/2, 265/3, 267, 354. ZPP člen 394, 394-2, 401.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - vzajemno neizpolnjena dvostranska pogodba - pobot - obveznost, nastala po začetku stečajnega postopka - predlog za obnovo postopka - novo pooblastilo za vložitev revizije
V stečajnem postopku je treba obveznosti iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe obravnavati kot nove obveznosti, ki so nastale po začetku stečajnega postopka. V takšnem položaju pa uporaba določbe prvega odstavka 261. člena ZFPPIPP ne pride v poštev, saj v skladu s to določbo veljajo za pobotane zgolj terjatve, ki hkrati obstajajo ob začetku stečajnega postopka. Terjatev iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe pa ni takšna terjatev, saj ima v stečajnem postopku pravno naravo terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka.
V primerih, ko bi si nasproti stali terjatev upnika do stečajnega dolžnika, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka, in terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika iz vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, ki ima pravno naravo terjatve, ki je nastala po začetku stečajnega postopka, bi oviro za pobot predstavljala tudi določba 264. člena ZFPPIPP o prepovedi pobota.
kreditna pogodba - zastava delnic - prodaja zastavljenih delnic - pogodbena odškodninska odgovornost - skrbnost dobrega strokovnjaka - prodaja na organiziranem trgu vrednostnih papirjev - poštena vrednost delnice - tržna vrednost delnice - nakup zastavljenega premoženja s strani upnika - varstvo zastavnega dolžnika - dokazovanje - dokaz z izvedencem
Pojem „dobrega strokovnjaka“ je pravni standard, ki ga sodišče napolni v vsakem primeru posebej. Kadar sodišče za konkretizacijo standarda potrebuje vedenje o tipičnem ravnanju v določeni stroki, s katerim samo ne razpolaga, izvede dokaz z izvedencem te stroke.
Po presoji revizijskega sodišča predstavljata Pogodba in ZNVP okvir, v katerem se je morala toženka gibati pri prodaji delnic, pri čemer pa je pri konkretnem ravnanju mogoče presojati, ali je ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka oziroma ali pa je šlo morda za zlorabo pravice in s tem za protipravno ravnanje.
Pri ocenjevanju upnikove dolžne skrbnosti se kot najustreznejši trenutek prodaje tako ne šteje nujno tisti trenutek, v katerem je bila - gledano za nazaj - cena delnic najvišja, temveč tisti trenutek, v katerem bi jih prodal dober gospodarstvenik (oziroma v konkretnem primeru, ko je šlo za toženkino profesionalno dejavnost, dober strokovnjak), v enakih okoliščinah in z enakimi informacijami.
Upnik mora tudi v primeru zunajsodne prodaje zastavljenega premoženja ravnati skrbno in upoštevati interese dolžnika. Vendar pa iz odločbe Ustavnega sodišča, po oceni revizijskega sodišča, ni mogoče izpeljati zaključka, da je v primeru, ko drugih kupcev ni in se upnik sam odloči za nakup, zastavljeno premoženje dolžan kupiti po ceni, ki je višja od tržne.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je podana pasivna legitimacija tožene stranke v pravdi za ugotovitev zahtevka oškodovanca po tretjem odstavku 97. člena KZ oziroma tretjem odstavku 76. člena KZ-1.
ZP-1 člen 1, 1/1, 2, 2/1. ZCes-1 člen 73, 73/1, 73/6.
kršitev materialnih določb zakona – obstoj prekrška – zakonski znaki prekrška – sankcija za prekršek – načelo zakonitosti – meje sankcioniranja prekrškov – zgradba pravnega pravila – zapora ceste zaradi del ali prireditev na državni cesti
Osrednja sestavina pravnega pravila je (primarna) dispozicija. Pravnim subjektom sporoča pravice in obveznosti, ki jih imajo v medsebojnih razmerjih. Temeljna upravičenja in obveznosti so primarna pravna posledica, ki jo pogojuje primarni zakonski dejanski stan (primarna hipoteza ali predpostavka dispozicije). Pravna sankcija pa je sekundarna pravna posledica, ki jo pogojuje pravna kršitev kot njena predpostavka.
Vendar pa navedena nedoslednost (pomanjkljiva uporaba zgradbe pravnega pravila) tako sodišča kot prekrškovnega organa ni vplivala na zakonitost izpodbijane pravnomočne odločbe. Kaznovalne določbe po katerih je bila z izpodbijano sodbo spoznana za odgovorno prekrškov odgovorna oseba, se namreč že same sklicujejo na abstraktni del opisa storjenih prekrškov (primarno dispozicijo), iz konkretnih opisov prekrškov v odločbi prekrškovnega organa pa je povsem jasno razvidno, za kateri prekršek gre. Povedano drugače; v obravnavanem primeru je torej bistveno, da je v izreku izpodbijane sodbe navedena pravna opredelitev prekrškov, ki se ujema z konkretnim dejanskim stanjem, torej konkretnim opisom posameznih prekrškov v odločbi prekrškovnega organa.
Kot že rečeno je bilo odgovorni osebi ves čas jasno, katero prepovedano ravnanje se ji očita, saj so konkretni opisi prekrškov v izreku odločbe prekrškovnega organa dovolj jasni in določni, storilka prekrška pa je bila tudi ves čas postopka seznanjena s pravno opredelitvijo prekrškov, bodisi preko dispozicij pravnih pravil (v odločbi prekrškovnega organa) bodisi preko kaznovanih določb za posamezne prekrške (v sodbi sodišča), katere že same napotujejo na ravnanje v nasprotju z dispozicijo prekrška.
OZ člen 247, 247/3. ZOR člen 270, 270/3. ZVPot člen 23, 24, 24/3, 24/3-8, 56.
dopuščena revizija - pogodba o leasingu - finančni leasing - opcija odkupa - prodaja na obroke - kršitev pogodbe - škoda - pozitivni pogodbeni interes - razdrtje pogodbe - pogodbena kazen za denarne obveznosti - načelo vestnosti in poštenja - varstvo potrošnikov
Pogodbe, ki vsebujejo le možnost leasingojemalca, da, če želi, lahko odkupi predmet leasinga, pa čeprav na takšno možnost leasingodajalec vnaprej obvezujoče pristane, ni mogoče označiti kot zakupne pogodbe z določilom, da bo v zakup dano blago prešlo v potrošnikovo lastnino, če bo določen čas plačeval zakupnino, torej prodaje na obroke.
Pogodbeno določilo, ki določa leasingojemalčevo obveznost plačila v višini 6 obrokov ne glede na čas razdrtja pogodbe, ob predpostavki, da leasingodajalcu škoda zaradi razdrtja pogodbe v tej višini ni nastala, nasprotuje vestnosti in poštenju ter lahko predstavlja le določilo o pogodbeni kazni, kar zakon v primeru potrošniških pogodbe izrecno prepoveduje.
Revizija je bila dopuščena v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o zvišanju na prvi stopnji sojenja določene (znižane) preživnine.
Kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev, ki bi narekovali v predpisani strogi obliki doseženo soglasje volj za prodajo kmetijskega zemljišča, je tožniku treba odreči sodno varstvo, ki temelji na sklenjeni pogodbi, če je bilo njegovo ravnanje ob sklepanju pogodbe takšne narave, da bi bilo po splošnih, obče sprejetih pravilih nepošteno, da bi prejel celotno nepremičnino za v ponudbi zapisano kupnino.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razloga smotrnosti - kraj prometne nesreče - bivališče prič in strank - sedež pooblaščenca
Dokazni postopek bo glede na že podane dokazne predloge strank (med drugim) poleg zaslišanja tožnika obsegal tudi zaslišanje prič. Tožnik in dve od treh predlaganih prič imajo prebivališče na območju Celja. Prav tako je v bližini sedež s strani tožnika pooblaščene odvetniške družbe, toženčeva pooblaščenka pa ima krajšo pot do Celja kot do Ljubljane. Očitno je, da se bo postopek lažje, hitreje in z manjšimi stroški izvedel pred Okrajnim sodiščem v Celju kot pa pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani.