Pri presoji težko popravljive škode je treba izhajati iz narave začasne odredbe kot nujnega začasnega ukrepa za preprečitev nastanka tiste težko popravljive škode, ki tožniku neposredno grozi že med samim sodnim postopkom in ki ima lahko za posledico, da njegov morebitni uspeh s tožbo zanj ne bo ostal brez pomena. To pomeni, da mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem oziroma predmetom obravnavanja v upravnem sporu in posledicami, ki naj jih začasna odredba prepreči.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/4.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - jasna zakonska določba - dovoljenje za stalno prebivanje tujca - upravičena odsotnost - začasen odhod na službovanje
Pomembno pravno vprašanje ni vprašanje, ki je zastavljeno na splošni ravni, brez konkretizacije, katero pravno pravilo naj bi bilo v obravnavani zadevi prekršeno. Kolikor se to splošno vprašanje nanaša na upravičeno odsotnost iz Republike Slovenije, pa Vrhovno sodišče pojasnjuje, da ZUSDDD v tretjem odstavku 1č. člena jasno določa, kateri primeri se štejejo za tako odsotnost. Začasen odhod na službovanje kot oficir JLA ni naveden med razlogi za upravičeno odsotnost, zato v tem primeru namen vrnitve k družini niti ne more biti pravno odločilna okoliščina.
Četrti odstavek 1č. člena ZUSDDD namreč v obravnavanem primeru ni relevanten, ker se nanaša na upravičeno odsotnost iz tretjega odstavka 1č. člena, tega pogoja pa revident ni izpolnil. To pomeni, da pogoja dejanskega življenja ni izpolnil niti za obdobje petih let, tako da izkazani poskusi vračanja, ki so po četrtem odstavku 1č. člena pomembni za izpolnjevanje dejanskega življenja v nadaljnjih petih letih, niso bistveni za odločitev v konkretni zadevi.
sodne takse – obveznost plačila sodne takse ni odvisna od izpolnjevanja procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavo strankine vloge
Sodne takse mora plačati tisti, ki predlaga uvedbo postopka ali opravo posameznega dejanja, razen če Zakon o sodnih taksah ne določa drugače. Obveznost plačila sodne takse torej ni odvisna od izpolnjevanja procesnih predpostavk za vsebinsko obravnavanje vloge, ki jo stranka vloži na sodišče.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo - generalno pooblastilo - revizija tožene stranke
Generalnega pooblastila, ki ga ima revidentkina pooblaščenka deponiranega pri Upravnem sodišču RS, ni mogoče šteti kot novo pooblastilo po določbi 2. odstavka 95. člena ZPP.
URS člen 157, 157/1. ZUS-1 člen 28, 28/1, 16, 17, 17/1, 19, 19/1.
tožba - tožnik v upravnem sporu - prizadeta oseba s položajem stranke - rok za vložitev tožbe - pravni interes
Prizadeta oseba v upravnem sporu (16. člen ZUS-1) ne more biti oseba, ki je vložila tožbo, saj se že po naravi stvari drugače kot tožnik zavzema za ohranitev izpodbijane odločbe.
Glede na posebno ureditev upravičenih vlagateljev tožbe v ZUS-1 za njeno vložitev ne zadostuje zatrjevanje posebnega pravnega interesa v smislu, da bi morebiti spremenjena ali odpravljena davčna odločba lahko imela vpliv na kazenski postopek, ki teče zoper pritožnika, saj naj bi s tem odpadla podlaga, na kateri je grajena kazenska obtožba. Tožnik je namreč le oseba iz prvega odstavka 17. člena ZUS-1.
začasna odredba - pogoj za izdajo - težko popravljiva škoda - izkazanost
Tožeča stranka s svojimi navedbami verjetnosti nastanka težko popravljive škode ni izkazala. Zgolj predložen načrt oglaševanja – seznami vseh mikrolokacij in čas oglaševanja ter seznami vseh naročnikov - ni dovolj za izkazovanje konkretnih posledic izpodbijane odločbe na poslovanje tožeče stranke. Čeprav je sicer navajala zneske, ki naj bi predstavljali izpad prihodkov, pa zanje ni predložila nobenega dokaza.
inšpekcijski ukrep - odstranitev nezakonitih objektov za oglaševanje - začasna odredba - težko popravljiva škoda kot pogoj za začasno odredbo
Verjetnost nastanka škode oziroma posledic, ki naj jih začasna odredba prepreči, mora biti v neposredni zvezi s spornim pravnim razmerjem oziroma predmetom obravnavanja v upravnem sporu. V konkretnem primeru pa tožnikov poslovni ugled ne bo okrnjen zaradi odstranjenih objektov za oglaševanje, ampak zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti.
Zato zatrjevana težko popravljiva škoda ni škoda, zaradi katere je mogoče izdati začasno odredbo v upravnem sporu.
ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/7, 442/8. ZPUOOD člen 18. ZUP člen 3, 9. ZDavP-2 člen 2, 2/3, 4, 7, 7/1, 151. ZUS-1 člen 59, 59/3-2, 71, 71/2, 75, 75/3, 93, 93/1. URS člen 22.
dovoljena revizija - davčna izvršba - davčni dolg izbrisane pravne osebe - odgovornost aktivnega družbenika - uporaba ZPUOOD - izdaja novega izvršilnega naslova na ime aktivnega družbenika - singularno pravno nasledstvo - sprememba dolžnika - nadaljevanje davčne izvršbe zoper novega dolžnika - pravica do izjave - uporaba temeljnih načel ZUP v davčnem postopku - načelo zaslišanja stranke - načelo seznanjenosti - vnaprejšnja seznanitev s pravicami in obveznostmi v davčnem postopku - neobrazloženost sodbe sodišča prve stopnje - navidezna obrazložitev - sklicevanje na obrazložitev odločb upravnih organov - oprava glavne obravnave
Aktivni družbeniki izbrisane družbe so po ureditvi ZFPPIPP njeni singularni pravni nasledniki, zato se lahko postopek davčne izvršbe nadaljuje oziroma začne direktno proti njim, brez izdaje novega izvršilnega naslova, ki bi se glasil na njihovo ime.
Ne glede na specialno ureditev, v vsakem posebnem upravnem postopku udeležencem zagotovljena ustavna procesna jamstva, med katerimi je tudi pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave), ki je v upravnem postopku uveljavljena z določbo 9. člena ZUP. Glede na navedeno mora davčni organ v vseh postopkih po ZDavP-2, kadar odloča o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih stranke, ob uporabi načela zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Za zagotovitev učinkovite pravice do izjave pa je ključno, da je stranka, ki se znajde v davčnem postopku, vnaprej seznanjena s svojimi pravicami in obveznostmi. Vnaprejšnja seznanitev je še toliko bolj pomembna v situaciji, ko je aktivni družbenik šele s sklepom o izvršbi prvič opredeljen kot dolžnik za davčni dolg izbrisane pravne osebe.
Praviloma se pravica do izjave glede odgovornosti za davčni dolg stranki zagotovi v postopku izdaje izvršilnega naslova. Vendar pa to ne pomeni, da ji te pravice ni mogoče dati kasneje, tudi v postopku davčne izvršbe, če ji prej ni mogla biti dana, ker v postopku še ni sodelovala. Tako mora organ v skladu z načelom zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP ob upoštevanju načela seznanitve iz 7. člena ZDavP-2 novega dolžnika pred izdajo sklepa o izvršbi na primeren način obvestiti o davčnem dolgu in o prehodu obveznosti nanj ter mu zagotoviti, da se pred izdajo sklepa o izvršbi (ki je glede na nesuspenzivnost pritožbe takoj izvršljiv in s katerim se že poseže v premoženje novega dolžnika) o tem lahko izjasni.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo – posebno pooblastilo - predrugačen datum na pooblastilu
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je bil na pooblastilu, ki je bil priložen reviziji, datum nastanka pooblastilnega razmerja predrugačen s popravkom, iz česar izhaja, da predloženo pooblastilo ni novo (posebno) pooblastilo za revizijo v smislu prvega odstavka 98. člena ZPP (ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanje zastopanja v revizijskem postopku).
S tako opredeljenima vprašanjema revidentka pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala. Njeno prvo vprašanje je splošno in ne izpolnjuje v ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča izoblikovanih zahtev za to, da se določeno pravno vprašanje upošteva kot pomembno pravno vprašanje, zaradi katerega Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnava. Na drugo postavljeno vprašanje pa je mogoče odgovoriti že z branjem določb ZVPNPP, na katerih temelji izpodbijana odločitev.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - davčna izvršba - pravilnost vročitve sklepa o davčni izvršbi - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP - predmet revizijske presoje
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka dovoljenost revizije izrecno uveljavlja le po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ker želi dobiti odgovor na postavljeni pravni vprašanji, ki se nanašata na pravilnost vročitve sklepa o izvršbi po ZUP.
Ker presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 99. ZTLR člen 25, 25/2.
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - negatorna tožba - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - rušitev objekta - pravnomočnost - res iudicata - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj
- ali je glede na konkretne okoliščine primera mogoča zavrnitev zahtevka po negatorni tožbi, brez poprejšnje nedvoumne ugotovitve, da ima toženec ustrezno stvarno pravico; in
- ali sta nižji sodišči na podlagi drugega odstavka 25. člena ZTLR materialnopravno pravilno presodili, da rušenje objekta ne bi bilo družbeno opravičljivo.
ZPP člen 214, 214/5, 370, 370/3. ZD člen 66, 62. ZN člen 46.
dedovanje - oporočno razpolaganje - oporoka pred pričama - slep oporočitelj - oporočitelj, ki ne zna ali ne more brati - neveljavnost oporoke - oblika - izvedenec - zaslišanje izvedenca - standard obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - dokazni standardi
Sodišče druge stopnje je toženki pravilno pojasnilo, da dokazni standard za dokazovanje dejstev v pravdi ni gotovost ampak prepričanje, ki pa je bil v obravnavanem primeru dosežen oziroma celo presežen. Toženka zmotno meni, da sodišče ni v dovolj veliki meri upoštevalo izpovedbe odvetnika, ki ji je sicer v celoti sledilo, in sicer da je zapustnica dajala vtis, da bere, da je odvetniku zatrdila, da je zmožna brati ter da sta se ob priliki obiska pogovarjala o vsebini časopisnega članka, ki naj bi ga zapustnica pred tem prebrala. Te okoliščine ob drugačnih strokovnih ugotovitvah izvedencev niso dovolj, da bi sodišče z dokaznim standardom prepričanja lahko presodilo ravno nasprotno, da je zapustnica mogla prebrati oporoko.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - izločitev sodnika
Kot je bilo tožniku v tej isti zadevi pojasnjeno že v sklepu Vrhovnega sodišča I R 142/2015 z dne 10. 12. 2015, zahteva za izločitev posameznega sodnika ne utemeljuje tudi predloga za prenos pristojnosti.
osebna služnost - služnost rabe - priposestvovanje - dobra vera - prekarij - pravna praznina - pravna praznina v širšem smislu - razvoj prava - analogija - dopuščena revizija
Po presoji Vrhovnega sodišča je treba glede na naravo in zgradbo pravnega reda v času veljavnosti ZTLR pravno praznino glede vprašanja pridobitve osebne služnosti zapolniti tako, da je priposestvovanje mogoče, če je imel pravni subjekt nepremičnino v dvajsetletni posesti kot imetnik osebne služnosti ter je bil tudi v dobri veri, da je imetnik osebne služnosti. Takšno stališče je utemeljeno z analogno uporabo pravila o priposestvovanju stvarne služnosti z upoštevanjem omejitve na dobrovernega posestnika, ki je sicer pogoj za priposestvovanje lastninske pravice. Takšen zaključek je poleg tega skladen tudi z merili za priposestvovanje, kakor izhajajo iz besedila ODZ.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - stroški kazenskega postopka
Zahteva za varstvo zakonitosti je vložena zoper pravnomočni sklep, s katerim je sodišče odločilo o zahtevku za povrnitev stroškov, torej ne gre za odločbo, s katero bi bil kazenski postopek zoper obtoženca končan.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - razlogi za prenos - dvom v nepristranskost sodnika
Dejstvo, da ima sodišče, ki je pristojno za sojenje mladoletnika, v tej zadevi status oškodovanca, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
Besedna zveza "neogibno potrebno za varnost ljudi" se ne nanaša samo na neposredno ogrožanje življenja in telesa posameznika, temveč lahko zajema tudi premoženjska kazniva dejanja. Nevarnost ponavljanja premoženjskih deliktov bo praviloma odtehtala poseg v osebno svobodo obdolženca le v primeru kaznivih dejanj s prvinami nasilja ali drugačnega poseganja v najpomembnejše ustavno varovane dobrine.
Ne glede na dejstvo, da je v obravnavani zadevi zahtevo za varstvo zakonitosti vložila pooblaščenka oškodovanke kot tožilke in torej ne gre za osebo, ki bi imela pravico vložiti to izredno pravno sredstvo po določbah ZKP, je treba ugotoviti, da niti po vsebini ne gre za tako odločbo, pri kateri bi bilo od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse, in niti katerega od takih vprašanj zahteva sama ne uveljavlja.