dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laična revizija - postulacijska sposobnost - opravljen državni pravniški izpit - vrednost spornega predmeta - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagatelj je sam vložil predlog, a v njem ni zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker po zakonu nima te pravice spričo pomanjkanja postulacijske sposobnosti (gre za neodpravljivo procesno pomanjkljivost), je njegov predlog nedovoljen (drugi odstavek 374. člena ZPP).
Poleg tega izpodbijani del odločbe sodišča druge stopnje ne presega 2.000,00 EUR, zato predloga Vrhovno sodišče ne more dopustiti (četrti odstavek 367. člena ZPP.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe v primeru, če tožnik zamolči določena dejstva, ki izhajajo iz dokazov, ki jih je priložil k tožbi in ali se v tem primeru šteje, da so tožbene navedbe v nasprotju s predloženimi dokazi.
dopuščena revizija - denacionalizacija - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe in upravljanja premoženja - vrnitev v obliki nadomestne nepremičnine - pravica do odškodnine
Položaj upravičencev, ki jim je podržavljeno premoženje vrnjeno v obliki nadomestne nepremičnine, je bolj kot z upravičenci, ki jim je premoženje vrnjeno v obliki odškodnine v obveznicah SOD, primerljiv s tistimi, ki jim je premoženje vrnjeno v naravi. Ker nadomestna nepremična ustreza vrednosti podržavljenega premoženja, je varstvo upravičenčevega položaja za čas od uveljavitve ZDen dalje lahko le v določbi drugega odstavka 72. člena ZDen.
Zavrženje kazenske ovadbe po 161. členu ZKP nima učinka pravnomočno razsojene stvari.
Predsednik Vrhovnega sodišča RS je generalnemu državnemu tožilcu predlagal, naj oceni pravilnost ravnanja tožilke, ki je zavrgla kazensko ovadbo zoper obsojenca, vendar samo to dejstvo ni vplivalo na nepristranskost sodnikov, ki so sodili v tej kazenski zadevi, četudi brez te intervencije kazenski postopek zoper obsojence verjetno ne bi stekel.
Če je bilo dovoljenje Državnega zbora Republike Slovenije za začetek kazenskega postopka zoper sodnika dano tekom postopka pred sodiščem prve stopnje , bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Ker ZKP ne določa, da se sodba na dokaz, ki je bil pridobljen, preden je Državni zbor dal dovoljenje za začetek kazenskega postopka zoper sodnika, ne sme opirati, in ker sodniška imuniteta ni osebna ali človekova pravica sodnika, temveč privilegij, tudi bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
Zaslišanje sodnika, četudi kot posamezno preiskovalno dejanje, torej še preden se po določbah ZKP začne sodni kazenski postopek, predstavlja oviro pri opravljanju sodniške funkcije in pomeni grožnjo sodniški neodvisnosti ter posledično terja predhodno pridobitev dovoljenja za kazenski pregon sodnika.
Ker po prejemu sodbe sodišča druge stopnje mandatno razmerje med tožnikom in odvetnikom za vložitev revizije ni bilo vzpostavljeno, ni moglo priti do zatrjevane kršitve mandatnega razmerja in posledično ni podano toženkino zavarovalno jamstvo iz naslova zavarovanja poklicne odgovornosti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3. Uredba Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 558. ZPCP-2 člen 109, 109/2.
dovoljenost revizije - kabotaža - carinski dolg za uvoz transportnega vozila - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - jasno besedilo določbe - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zelo hude posledice niso izkazane - hude posledice kot neposredne posledice akta
Določba 558. člena Izvedbene uredbe specialno ureja pogoje, pod katerimi so cestna sredstva, ki se uporabljajo v komercialne namene, oproščena plačila uvoznih dajatev- Po točki c) je taka oprostitev mogoča, če se „uporabljajo izključno za prevoz, ki se začne ali konča zunaj carinskega območja Skupnosti“. Pri tem ni dvoma, da je s tem mišljeno, da se prevoz blaga oziroma oseb začne ali konča zunaj Skupnosti in ne to, da se vožnja vozila konča ali začne zunaj Skupnosti.
Revident nesporno za prevoz med posameznima krajema na območju Republike Slovenije ni imel posebnega dovoljenja, ki bi ga kot tuji prevoznik moral imeti po drugem odstavku 109. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu. To pomeni, da vprašanje izpolnjevanja pogojev za oprostitev po evropskih predpisih ne bi moglo spremeniti odločitve v obravnavani zadevi, saj revident ni zadostil pogojem za oprostitev plačila dajatev po nacionalnem zakonu in mednarodnem sporazumu (14. člen Sporazuma), ki dopolnjujeta Izvedbeno uredbo.
Po ustavljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča morajo biti zatrjevane zelo hude posledice kot razlog za dovoljenost revizije neposredna posledica akta, ki je predmet upravnega spora.
Kršitve pravil upravnega postopka niso podlaga za revizijsko presojo in jih tudi revidentka zmotno kvalificira kot kršitve materialnega prava. Skladno z zakonom pa je mogoče revizijo vložiti in v njej uspeti samo zaradi kršitev materialnega prava in bistvenih pravil postopka pred sodiščem v upravnem sporu (83. in 85. člen ZUS-1). Že zato ob odsotnosti ugotovljenih kršitev materialnega prava, na katere Vrhovno sodišče pazi po tudi uradni dolžnosti, reviziji ni mogoče ugoditi.
O zahtevi za vračilo plačane denarne kazni kot posledice prisilnega sredstva v postopku upravne izvršbe tako ni mogoče odločiti s posamičnim aktom na podlagi ZUP, zato je sklep, ki pomeni po vsebini meritorno odločitev o samostojnem zahtevku stranke, ničen (1. točka prvega odstavka 279. člen ZUP).
dovoljenost revizije - izvajanje evropske kohezijske politike - zaposlovanje - javni poziv - ponudbe - izpolnjevanje pogojev - pomembno pravno vprašanje
Vprašanja, ki jih revident navaja, so zastavljena le na načelni (splošni) ravni in zahtevajo le splošne odgovore, ki pa jasno izhajajo iz 7. poglavja javnega povabila (Postopek izbire kandidata pred oddajo ponudbe) in določb Zakona o urejanju trga dela.
ZUS-1 člen 83, 83. ZIN člen 5, 28. ZUP člen 135, 260.
sklep o ustavitvi postopka - obnova postopka - dovoljenost revizije
Zmotna presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta ni revizijski razlog v smislu določbe 85. člena ZUS-1, saj se v postopku revizije ne presojajo kršitve pravil upravnega postopka, temveč zgolj kršitve materialnega prava in pravil ZUS-1.
Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev. Zato navedeni sklep v skladu z zakonsko ureditvijo ne more dobiti učinka materialne dokončnosti in pravnomočnosti. Obnova kot izredno pravno sredstvo pa je že po svojem bistvu namenjena spremembi dokončno oziroma pravnomočno urejenih upravnopravnih razmerij, pri katerih pravic ali pravih interesov strank (oziroma javnega interesa) ni mogoče varovati v novem upravnem postopku oziroma v drugem sodnem postopku.
Ker je inšpektor s tem procesnim sklepom torej ustavil inšpekcijski upravni postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje, s tem aktom ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke ali stranskega udeleženca. Zato tudi revident kot pobudnik inšpekcijskega postopka oziroma morebitni stranski udeleženec z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadet v svojem pravnem položaju.
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZUP člen 278, 279.
dovoljenost revizije - ničnost - izredna razveljavitev - vprašanje aktivne legitimacije - splošno že rešeno vprašanje - vprašanje pravilnosti upravnega postopka - hude posledice niso posledica izpodbijanega akta
Prvo vprašanje, to je vprašanje upravičenih predlagateljev ničnosti aktov, je splošno in na tej ravni v sodni praksi že rešeno, ter ne povzroča dvomov ali dilem, ki bi terjali njegovo ponovno obravnavo, drugo vprašanje, vprašanje obravnave predlogov strank za izredno razveljavitev, pa se nanaša na pravilnost upravnega postopka, zato uveljavljani pogoj po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije ni izkazan.
Ker v tem sporu izpodbijani akt že sam po sebi ne more povzročiti posledice, ki jo revidenti navajajo, ni izpolnjen temeljni pogoj 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato revizija tudi po tej določbi ZUS-1 ni dovoljena.
ZLS člen 33, 33/6, 30, 30/1, 30/2, 31, 31/1. ZUS-1 člen 36, 36/1-6.
župan kot vlagatelj tožbe v upravnem sporu - izpodbijanje odločitve občinskega sveta - pravni interes - komisija občinskega sveta - nadomestilo plače po prenehanju funkcije župana
Župan ima pooblastilo, da v primerih iz šestega odstavka 33. člena ZLS sproži upravni spor, vendar ne kot oseba (posameznik), v katere pravice ali pravne koristi bi bilo poseženo z odločitvijo občinskega sveta, ampak kot organ občine (28. člen ZLS). V okviru danega pooblastila mu je torej priznan tudi pravni interes za vložitev tožbe.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/5, 32/6. URS člen 54, 56.
odvzem otroka – namestitev v rejniško družino – ureditvena začasna odredba – pritožba - predlog za začasno dodelitev otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo (njegovi materi) – test reverzibilnosti – odločanje na podlagi stanja spisa – izvajanje dokazov pri odločanju o začasni odredbi – nujnost začasne dodelitve otroka ni izkazana z zadostno verjetnostjo
Ob upoštevanju razlogov, zaradi katerih naj bi ji bil mld. otrok odvzet, tožnica zgolj z navedenimi splošnimi navedbami, da je na prvi pogled jasno, da otrok sodi k svoji mami, v obravnavani zadevi ne more z dovolj veliko stopnjo verjetnosti prepričati sodišča o nujnosti dodelitve ji mld. otroka v varstvo, vzgojo in oskrbo še pred odločitvijo o glavni stvari, še zlasti in posebej ob dejstvu, da naj bi svojo sposobnost skrbeti zanj šele dokazovala s postavitvijo izvedencev (psihologa in pedopsihologa), ki naj bi šele v nadaljevanju postopka podala aktualno mnenje o njeni starševski zmožnosti.
tožba zoper sklep o zavarovanju izpolnitve davčne obveznosti – blokada transakcijskega računa - zahteva za izdajo začasne odredbe – težko popravljiva škoda ni izkazana – restriktivna presoja izkazanosti težko popravljene škode v davčnih zadevah – možnost stečaja sama po sebi ni težko popravljiva škoda
Tožnik s svojimi pavšalnimi navedbami in predloženim poslovnim izidom za leto 2014, s katerimi utemeljuje nastanek težko popravljive škode, ni z dovolj veliko stopnjo verjetnosti izkazal niti da bo taka škoda dejansko nastala niti da jo je mogoče preprečiti le z izdajo zahtevane začasne odredbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - sorodnik sodnice pristojnega sodišča kot stranka v postopku - objektivna nepristranskost sodišča
Okoliščina, da je toženec brat ene izmed sodnic istega sodišča, pomeni okoliščino, zaradi katere bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – obvestilo o seji pritožbenega senata – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusa – materialno izčrpanje pravnega sredstva – načelo dispozitivnosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Po pregledu pritožbe obsojenčevega zagovornika (obsojenčeva pritožba je bila kot prepozna zavržena) ter drugostopenjske sodbe je razvidno, da zagovornik ni zahteval, da je o seji obveščen, senat višjega sodišča pa očitno tudi ni presodil, da je navzočnost strank nujna. Zatrjevana kršitev, ker ni bilo razlogov za obveščanje o seji, zato ni podana.
Glede vprašanja, na kakšen način naj se vložnik sklicuje na kršitve zakona, da jih bo sodišče lahko obravnavalo in o njih odločalo, je Vrhovno sodišče že v sodbi I Ips 346/2008 z dne 23. 10. 2008 zapisalo, da dispozitivnost strankam nalaga, čeprav vsebina zahteve za varstvo zakonitosti ni posebej predpisana, da poleg razlogov iz prvega odstavka 420. člena ZKP navedejo razloge oziroma okoliščine, ki opredeljujejo in utemeljujejo uveljavljeno kršitev zakona. Vložnik ima torej odgovornost, da kršitev zakona, ki jo uveljavlja, razločno pojasni oziroma utemelji. Prav slednje je nujen pogoj za to, da bo sodišče lahko preizkusilo utemeljenost zahteve. Sodišče je pooblaščeno in tudi dolžno preizkušati obstoj tistih kršitev zakona, zaradi katerih je zahteva dovoljena, če se vložnik na njih določno sklicuje oziroma jih utemeljuje. Pri tem ni dovolj, da se sklicuje le na vrsto oziroma tip kršitve, ne da bi konkretiziral in substanciral razloge, iz katerih je pravno sredstvo vloženo. Sodišče ni dolžno samo preizkušati, ali so bili v postopku oziroma sodbi storjene kršitve takšne vrste, na katere se na splošno sklicuje zahteva, saj bi to pomenilo delovanje po uradni dolžnosti, kar je v nasprotju s konceptom tega izrednega pravnega sredstva.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - neprimernost izrečene kazni
Katere olajševalne in obteževalne okoliščine sodišče upošteva pri odmeri kazni in kako jih vrednoti, je dejansko in ne pravno vprašanje, ki pa ga v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dovoljeno uveljavljati (drugi odstavek 420. člena ZKP.
ZKP člen 372, 372/1-1. KZ-1 člen 325, 325/1, 325/3. PZ člen 3.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zakonski znaki kaznivega dejanja – ogrožanje posebnih vrst javnega prometa – povzročitev smrti iz malomarnosti – ladijski promet – jezikovna metoda
Zakonski znak „ladijski promet“ KZ ne opredeljuje, z uporabo jezikovne metode razlage, pa je to lahko le promet z ladjami, to je plovil, ki merijo v dolžino 24 ali več metrov.
sodne takse za umik vloge – ugovor zoper plačilni nalog
Ugovor, s katerim pritožnik zahteva upoštevanje navedb in dokazov, da je bila sodna taksa za revizijo plačana, ni mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper plačilni nalog, ki se ga izda, kadar taksa za njo ni bila plačana.
Vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika poslana pravočasno nepristojnemu sodišču pred potekom roka, se šteje za pravočasno, četudi je bila pristojnemu sodišču vročena po poteku roka. Pojem „nevednost“ se nanaša na poznavanje predpisov, zato se ne more uporabiti glede prava veščih oseb - državnega tožilca, zagovornika in pooblaščenca oškodovanca (odvetnika). Glede očitne pomote, ki se lahko nanaša na kakršnokoli drugo vprašanje (torej ne na pravna vprašanja) pa velja, da se lahko pripeti vsakomur, tudi pravno kvalificiranemu vložniku.