izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - jasnost navodil delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti - opis delovnih nalog v pogodbi o zaposlitvi
Revizija utemeljuje očitek o napačni presoji v izpodbijani sodbi, predvsem na nekonsistentnem vpisu naziva delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi. Glede na to, da so ji bile delovne naloge jasno predstavljene s strani tožene stranke, samo mešanje nazivov delovnih mest vodje proizvodnje in oddelčnega vodje prodaje v pogodbi o zaposlitvi na drugačno presojo očitanih kršitev nima vpliva.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba organizacije dela - pisna obrazložitev dejanskega razloga za odpoved
Res je sicer, da je iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi razvidno, da je tožena stranka pri reorganizaciji zasledovala tudi načelo enakega plačila za enako delo. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da zgolj namen znižanja plač ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar pa v tem sporu želja po poenotenju plač ni bila edini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je dejansko spremenila organizacijo dela, delo tožnika po novi pogodbo o zaposlitvi pa se glede odgovornosti razlikuje od dela po odpovedani pogodbi.
ZDR-1 člen 134. ZPP člen 8, 86, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zapadlost plač - opravljanje dejanj v reviziji po pooblaščencu
Neutemeljen je revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi z upoštevanjem zapadlosti vtoževanih nadomestil plače. Res je sicer, da pogodba o zaposlitvi določa, da se delavcu plača tekočega meseca izplačuje do 18. dneva naslednjega meseca in da enako določa tudi drugi odstavek 134. člena ZDR-1. Vendar pa ugoditev zahtevku za plačilo nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za nadomestilo prejšnjega meseca temelji na neprerekani trditvi tožnika, da je bilo ustno dogovorjeno, da se plače izplačujejo 5. dne v mesecu in da so se tako tudi izplačevale, kar izhaja tudi iz v spis vloženih plačilnih listin.
Sodišče soglaša s presojo sodišč druge in prve stopnje, da je električna mesoreznica nevarna naprava, ki v smislu 149. in 150. člena OZ pogojuje objektivno odgovornost njenega imetnika za škodo, ki nastane v posledici njenega delovanja. Pri tem pa je sodišče pravilno ugotovilo, da je podana tudi krivdna odgovornost druge toženke, ki je puščala mesoreznico v obratovanju, čeprav je bila predhodno opozorjena, da je v okvari varnostno stikalo, ki bi sicer preprečilo možnost tožničine poškodbe. K poškodbi pa je prispevala tudi tožnica sama, ker pred čiščenjem mesoreznice ni izklopila iz električne napetosti oziroma ni izklopila siceršnjega glavnega stikala ter pomotoma pritisnila na ročni vklop. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da je podana tako objektivna kot krivdna odškodninska odgovornost druge toženke ter da je tožnica kot oškodovanka s svojim ravnanjem sama prispevala k škodnemu dogodku v višini 30%.
dopuščena revizija - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - skrajšanje odpovednega roka - odškodnina zaradi nespoštovanja odpovednega roka
Stališče , da se za pristanek delodajalca k sporazumu o prenehanju delovnega razmerja in skrajšanju odpovednega roka šteje tudi zaključena delovna knjižica na dan, ki ga predlaga delavec, ki da odpoved oziroma preneha prihajati na delo, je materialnopravno zmotno. Ker pa je sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo na dve različni materialnopravni podlagi, tožeča stranka pa je dopustitev revizije predlagala le glede pravilnosti prve ne pa tudi druge, v tem okviru pa je bila revizija tudi dopuščena, to ne more vplivati na pravilnost končne odločitve.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pri presoji ali je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, kršitev zahteve, da takšna pogodba vsebuje razlog za sklenitev, ne more imeti enake teže, kot če pogodba o zaposlitvi nima katere od preostalih bistvenih sestavin iz prvega odstavka 31. člena ZDR-1, kot je na primer istočasno uzakonjena zahteva, da mora pogodbo o zaposlitvi za določen čas vsebovati tudi določilo o načinu izrabe letnega dopusta. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je dopustna le v izjemnih primerih, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1. Glede na takšen značaj pogodbe o zaposlitvi za določen čas je razumljiva zakonska zahteva, da je tak dopusten razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden že v sami pogodbi o zaposlitvi. Opustitev navedbe takšnega razloga v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, zaradi česar ga ni mogoče ugotoviti že iz same pogodbe, posledično pomeni, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se zato na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZUP člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-3. ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3.
denarna socialna pomoč - višina denarne socialne pomoči - odločanje po prostem preudarku - diskrecija upravnega organa - zagotovljeno bivanje - presoja diskrecijske odločbe v socialnem sporu
Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi brez upoštevanja omejenosti sodnega preizkus upravne odločbe z vsebovanim prostim preudarkom nezakonito vsebinsko poseglo v odločbo o dodeljeni denarni socialni pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je glede na okoliščine zadeve (skupno bivanje odrasle osebe s svojim staršem v garsonjeri, katerega najemnica je mati tožnika, sicer pa se stroški bivanja med njima delijo) tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja dodeljene denarne socialne pomoči.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - ravnanje, ki moralno škoduje interesom delodajalca
Za presojo tožnikove kršitve je bila zlasti pomembna njegova izjava gibalno ovirani potnici, da bo poskrbel, da ji ne dajo več vozovnice, saj taka izjava invalidno osebo utemeljeno še posebej prizadene in je za delavca v javnem avtobusnem prometu povsem nesprejemljiva in lahko grobo prizadene ugled delodajalca, ki takšno javno službo opravlja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola
Stališče tožene stranke, da je mogoče za vsako, tudi najmanjšo stopnjo prisotnosti alkohola na delu delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne glede na druge okoliščine, je v nasprotju z določbami prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko najstrožji in skrajni ukrep delodajalca v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti z delovnega razmerja, predviden za najhujše kršitve obveznosti, ko z delavcem tako glede na težo kršitve, kot glede na druge okoliščine, ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Tožena stranka sicer utemeljeno navaja, da ima kot delodajalec dolžnost, da v okviru zagotavljanja varnih delovnih razmer zagotovi, da delavci ne opravljajo dela pod vplivom alkohola, vendar to ne pomeni, da prav vsaka kršitev, ne glede na okoliščine, že omogoča izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015387
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije – omejitev gibanja – pridržanje za namen predaje - splošno vprašanje - odstop od sodne prakse ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba
Revident bi moral pojasniti, zakaj so vprašanja pomembna za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi, ter navesti, na kakšen način bi morala biti pravna pravila pravilno uporabljena. Vprašanja pa je navedel le na splošni in načelni ravni, kar za dovoljenost revizije ne zadošča.
znižanje plačila vrtca - sostarševstvo - upoštevanje otroka pri ugotavljanju materialnega položaja
Tudi ob predpostavki, da ima sodba dejansko naravo sodne poravnave (in sta se pravdni stranki sporazumeli o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok), ni mogoče šteti, da gre za sporazum v smislu desetega odstavka 10. člena ZUPJS. Tudi zato, ker se gramatikalno izrecno nanaša samo na otroški dodatek in iz zapisa ne izhaja dogovor, pri kom od staršev se bo otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteval. Poleg tega je razlaga, da 6. točka izreka sodbe predstavlja sporazum, predviden v zakonu iz leta 2012, preširoka, glede na to, da je bila sodba izdana leta 2003.
URS člen 26. OZ člen 147, 148. ZDavP-2 člen 158, 158/2, 179, 181, 182, 182/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - povrnitev premoženjske škode - odgovornost države za delo državnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - škoda - davčna izvršba - rubež - hramba vozila - zmanjšanje vrednosti vozila - ugovor tretjega
Revizija se dopusti glede pravilnosti materialnopravne presoje pritožbenega sodišča glede obstoja odškodninske odgovornosti toženke za škodo zaradi zmanjšanja vrednosti zarubljenega vozila v času rubeža.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - višina odškodnine
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bila odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti odmerjena prenizko.
Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske odgovornosti se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnin v naravi - bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti - namen izrabe prostora in nepremičnin - lastniška enovitost kompleksa
Namen ureditve iz 4. točke prvega odstavka 19. člena ZDen je preprečiti, da bi z vrnitvijo podržavljene nepremične prišlo do bistvene okrnitve prostorske kompleksnosti, ki jo glede na vsebino izrabe tvori ena ali več nepremičnin, oziroma do bistvene okrnitve namena izrabe prostora. V tem smislu ZDen res ne varuje zavezanca in upravljalca kompleksa v njunem obligacijskem razmerju, vendar pa v obravnavni zadevi sedanjega lastniškega stanja ni mogoče gledati izolirano od „lastniškega“ (oziroma družbenolastniškega) režima ob uveljavitvi ZDen, ko je občina imela pravico uporabe na pretežnem delu obravnavnega kompleksa, vključno na zemljiščih, ki obkrožajo sedaj obravnavano zemljišče, in skupaj z njim pomenijo centralni del obravnavanega kompleksa.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - solastnina - del nepremičnine - dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti - dejanska delitev stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - dejansko stanje - širitev dejanske podlage na drugi stopnji sojenja - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je drugostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, s tem ko je širilo in dopolnjevalo dejansko stanje, ugotovljeno s strani prvostopenjskega sodišča;
- ali lahko solastnik priposestvuje stvarno služnost na delu nepremičnine, ki je v solastnini;
- ali se sporazum, sklenjen v obliki naznanilnega lista, v katerem sta se pravna prednika strank dogovorila, da bosta drug drugemu puščala prehod preko svojih parcel, tako da bosta okoli hiše in hleva označila poseben del zemljišča, ki se bo skupno koristil, lahko šteje kot dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti po vsebini in obsegu, kot jo vtožuje tožnica.
Pravdni stranki sta sklenili mandatno pogodbo. Izpolnitveno ravnanje tožnika je predstavljalo zastopanje toženca v denacionalizacijskem postopku ter kasnejša prodaja vrnjenega premoženja. Izpolnitveno ravnanje toženca pa je predstavljala obveznost plačila nagrade in sicer v višini 35% vrednosti vrnjenega premoženja.
Iz dejanskih ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da se ta skupen namen ni udejanjil, ker je tožnik zlorabil oziroma usodno skalil zaupno razmerje ter mu je toženec utemeljeno odpovedal pooblastilo.
Ker je bilo tako, tožniku dogovorjena oblika nagrade, ne pripada niti v zakonsko dopustnem, 15% deležu od vrednosti vrnjenega premoženja, marveč bi mu pripadla le ustrezna nagrada za že opravljeno delo (tretji odstavek 766. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ). V skladu s 778. členom OZ bi tožniku pripadalo običajno plačilo - to pa je plačilo po odvetniški tarifi.