ZDR-1 člen 134. ZPP člen 8, 86, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
zapadlost plač - opravljanje dejanj v reviziji po pooblaščencu
Neutemeljen je revizijski očitek o zmotni uporabi materialnega prava v zvezi z upoštevanjem zapadlosti vtoževanih nadomestil plače. Res je sicer, da pogodba o zaposlitvi določa, da se delavcu plača tekočega meseca izplačuje do 18. dneva naslednjega meseca in da enako določa tudi drugi odstavek 134. člena ZDR-1. Vendar pa ugoditev zahtevku za plačilo nadomestila plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. dne v mesecu za nadomestilo prejšnjega meseca temelji na neprerekani trditvi tožnika, da je bilo ustno dogovorjeno, da se plače izplačujejo 5. dne v mesecu in da so se tako tudi izplačevale, kar izhaja tudi iz v spis vloženih plačilnih listin.
UPRAVNI SPOR - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS1015387
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3.
dovoljenost revizije – omejitev gibanja – pridržanje za namen predaje - splošno vprašanje - odstop od sodne prakse ni izkazan - zelo hude posledice niso izkazane - začasna odredba
Revident bi moral pojasniti, zakaj so vprašanja pomembna za pravilno in zakonito odločitev v tej zadevi, ter navesti, na kakšen način bi morala biti pravna pravila pravilno uporabljena. Vprašanja pa je navedel le na splošni in načelni ravni, kar za dovoljenost revizije ne zadošča.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba organizacije dela - pisna obrazložitev dejanskega razloga za odpoved
Res je sicer, da je iz odpovedi pogodbe o zaposlitvi razvidno, da je tožena stranka pri reorganizaciji zasledovala tudi načelo enakega plačila za enako delo. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da zgolj namen znižanja plač ne more predstavljati utemeljenega poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, vendar pa v tem sporu želja po poenotenju plač ni bila edini razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka je dejansko spremenila organizacijo dela, delo tožnika po novi pogodbo o zaposlitvi pa se glede odgovornosti razlikuje od dela po odpovedani pogodbi.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas - razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas
Pri presoji ali je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom, kršitev zahteve, da takšna pogodba vsebuje razlog za sklenitev, ne more imeti enake teže, kot če pogodba o zaposlitvi nima katere od preostalih bistvenih sestavin iz prvega odstavka 31. člena ZDR-1, kot je na primer istočasno uzakonjena zahteva, da mora pogodbo o zaposlitvi za določen čas vsebovati tudi določilo o načinu izrabe letnega dopusta. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je dopustna le v izjemnih primerih, ki so taksativno našteti v 54. členu ZDR-1. Glede na takšen značaj pogodbe o zaposlitvi za določen čas je razumljiva zakonska zahteva, da je tak dopusten razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas naveden že v sami pogodbi o zaposlitvi. Opustitev navedbe takšnega razloga v pogodbi o zaposlitvi za določen čas, zaradi česar ga ni mogoče ugotoviti že iz same pogodbe, posledično pomeni, da je pogodba sklenjena v nasprotju z zakonom in se zato na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Sodišče je v konkretnem primeru v nasprotju s 7. členom ZPP svojo odločitev oprlo na dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ampak jih je ugotovilo samo ter toženi stranki tako onemogočilo, da se o njih izjavi (kršitev 5. člena ZPP). S tem je kršilo pravico tožene stranke do izjavljanja in načelo kontradiktornosti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče s sklicevanjem na načelo materialne resnice ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranke niso navajale, razen v primeru, če iz obravnave in dokazovanja izhaja, da imajo namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena ZPP).
Na podlagi 285. člena ZPP, sodišče v okviru materialno procesnega vodstva stranko sicer lahko opozori na pomanjkljivo substanciranje, ne sme pa se z njo poistovetiti in samo zapolniti vrzeli v dejanskih navedbah ali pa jo spodbuditi, da spremeni tožbeni temelj.
ZDSS-1 člen 19, 34. ZPP člen 7, 212, 214. ZDR člen 53, 54.
podoba o zaposlitvi za določen čas - transformacija delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas - projektno delo - trditvena podlaga - preiskovalno načelo - načelo materialne resnice - trditveno breme - dokazno breme
Sodišče ugotavlja, da tudi v individualnem delovnem sporu glede na določbe 19. člena ZDSS-1 veljajo določbe 7. in 212. člena ZPP, da mora vsaka stranka navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek oziroma zahtevku nasprotuje. Pri tem 214. člen ZPP določa, da se zatrjevana dejstva, ki jih druga stranka ne zanika, štejejo za priznana, razen če sodišče misli, da jih je stranka priznala (ni zanikala) z namenom, da bi razpolagala z zahtevkom, s katerim v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP ne more razpolagati.
Sodišče prve stopnje se utemeljeno ni odločilo za izvedbo dokazov po uradni dolžnosti v smislu 34. člena ZDSS-1, saj je tudi taka izvedba dokazov v individualnem delovnem sporu vezana na okvir spornih navedb strank oziroma lahko služi le za dokazovanje teh navedb in kontrolo priznanja dejstev s strani nasprotne stranke z namenom prepovedanih razpolaganj s tožbenim zahtevkom v smislu tretjega odstavka 3. člena ZPP.
Ob dejstvu, da je imel tožnik pri toženi stranki za določen čas sklenjeno pogodbo o zaposlitvi brez prekinitve za več kot dve leti , bi bila njegova pogodba o zaposlitvi zakonito sklenjena, če bi bila dejansko sklenjena za delo na projektu, katerega trajanje bi bilo že v naprej predvideno le do 31. 3. 2011 ali bi bil projekt takrat dejansko zaključen.
ZUS-1 člen 96, 96-6, 98, 98/2. ZPP člen 402, 402/4, 404, 404/1. ZBan-2 člen 273, 273/1-1. KZ-1 člen 78, 78/2.
prepoved opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke - revizija in predlog za obnovo postopka - prekinitev postopka s predlogom za obnovo postopka - kriterij smotrnosti
Kadar stranka vloži revizijo, nato pa še predlog za obnovo postopka, predlog za obnovo pa prispe na sodišče v času, ko je bila zadeva zaradi odločitve o reviziji že predložena revizijskemu sodišču, je za odločitev, kateri od obeh postopkov bo prekinjen, pristojno revizijsko sodišče.
Ker bi bilo ob morebitni vsebinski obravnavi predloga za obnovo postopka ključno vprašanje odnosa med kazensko obsodilno sodbo in odločitvijo o izreku prepovedi opravljanja funkcije člana nadzornega sveta banke po ZBan-2, to pa je hkrati vprašanje, na katero bo moralo v okviru vsebinske presoje revizije odgovoriti Vrhovno sodišče, je po presoji Vrhovnega sodišča bolj smotrno prekiniti postopek s predlogom za obnovo postopka in najprej odločiti o reviziji.
dovoljenost revizije - davčna izvršba - rubež terjatve - ugovor dolžnikovega dolžnika - odgovornost dolžnikovega dolžnika za neravnanje po sklepu o izvršbi - pomembno pravno vprašanje ni postavljeno - kršitev ustavnih pravic
Trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.
Revidentka z navedbami, da gre zaradi kršitev ustavnih pravic po vsebini zadeve za pomembno pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča še ni, ni zadostila standardu natančnosti in konkretiziranosti opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanje, na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo, v reviziji sploh ni izpostavljeno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - opozorilo pred odpovedjo - obrnjeno dokazno breme - izvajanje dokazov po uradni dolžnosti
Pisno opozorilo, ki je pogoj za zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, lahko učinkuje na delavca le glede takšne kršitve, ki je storjena po vročitvi pisnega opozorila, ne pa tudi glede kršitev, ki so bile storjene pred podajo le-tega.
Tudi v individualnem delovnem sporu je izvedba dokazov po uradni dolžnosti predvidena le kot izjemna možnost sodišča. V primeru spora o odpovedi pogodbe o zaposlitvi pa je potrebno upoštevati tudi določbo 84. člena ZDR-1 o obrnjenem dokaznem bremenu, to je, da mora v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi obstoj odpovednega razloga oziroma na sploh pogojev za zakonitost odpovedi dokazati delodajalec. Taka ureditev v teh sporih praktično izključuje določbo ZDSS-1 o izvajanju dokazov po uradni dolžnosti zaradi ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi v korist delodajalca oziroma v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - ravnanje, ki moralno škoduje interesom delodajalca
Za presojo tožnikove kršitve je bila zlasti pomembna njegova izjava gibalno ovirani potnici, da bo poskrbel, da ji ne dajo več vozovnice, saj taka izjava invalidno osebo utemeljeno še posebej prizadene in je za delavca v javnem avtobusnem prometu povsem nesprejemljiva in lahko grobo prizadene ugled delodajalca, ki takšno javno službo opravlja.
ZDR-1 člen 87, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15, 339/2-14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nespoštovanje navodil pristojnega zdravnika - pridobitno delo - odpotovanje iz kraja bivanja brez odobritve - skladnost izpovedbe prič - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - trditvena podlaga - prekluzija
Tožnik nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi sploh ni uveljavljal iz razloga, da ni obstajal pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1 do konca prvega naroka za glavno obravnavo. To je uveljavljal šele kasneje - v pripravljalni vlogi z dne 12.1.2015, pa še to pod napačno predpostavko, da mora zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi tudi z utemeljevanjem obstoja tega pogoja najprej zatrjevati tožena stranka, ne da bi tožnik na to nezakonitost sploh opozoril oziroma jo utemeljil. Tožena stranka je v svoji prvi kasnejši pripravljalni vlogi z dne 19. 1. 2015 (pravilno) opozorila na prekluzijo tožnika, vendar v tej vlogi tudi dovolj jasno navedla, da je obstajal tudi navedeni pogoj za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, o tem pa je že prej izpovedala tudi zakonita zastopnica tožene stranke. Tožena stranka je torej na sicer prepozne navedbe tožnika (kar sta sodišči spregledali) takoj podala ustrezne trditve glede nezmožnosti nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka.
odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - organizacijski razlog - javni uslužbenec - strokovno-tehnično delovno mesto - uradniško delovno mesto - prednostna pravica do zaposlitve
Tožena stranka je s tem, ko je z novim Pravilnikom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest predvidela samo štiri delovna mesta, pri čemer so bila tri delovna mesta uradniška, eno delovno mesto pa strokovno-tehnično (komunalni delavec II), spremenila notranjo organizacijo, saj je s prej veljavnim Pravilnikom bilo sistemizirano le eno uradniško delovno mesto (direktor občinske uprave) in pet strokovno-tehničnih delovnih mest. Takšna sprememba organizacije ni navidezna, saj je tožena stranka dejansko ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica in ga nadomestila z drugačnim delovnim mestom na katerem je predvideno tudi vodenje in odločanje v najzahtevnejših upravnih postopkih na prvi stopnji ter vodenje upravnih postopkov na drugi stopnji, kar na ukinjenem delovnem mestu ni bilo predvideno.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - solastnina - del nepremičnine - dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti - dejanska delitev stvari - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo kontradiktornosti - dejansko stanje - širitev dejanske podlage na drugi stopnji sojenja - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je drugostopenjsko sodišče kršilo načelo kontradiktornosti in zagrešilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, s tem ko je širilo in dopolnjevalo dejansko stanje, ugotovljeno s strani prvostopenjskega sodišča;
- ali lahko solastnik priposestvuje stvarno služnost na delu nepremičnine, ki je v solastnini;
- ali se sporazum, sklenjen v obliki naznanilnega lista, v katerem sta se pravna prednika strank dogovorila, da bosta drug drugemu puščala prehod preko svojih parcel, tako da bosta okoli hiše in hleva označila poseben del zemljišča, ki se bo skupno koristil, lahko šteje kot dogovor o ustanovitvi stvarne služnosti po vsebini in obsegu, kot jo vtožuje tožnica.
Ker po prejemu sodbe sodišča druge stopnje mandatno razmerje med tožnikom in odvetnikom za vložitev revizije ni bilo vzpostavljeno, ni moglo priti do zatrjevane kršitve mandatnega razmerja in posledično ni podano toženkino zavarovalno jamstvo iz naslova zavarovanja poklicne odgovornosti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0018606
OZ člen 179, 247, 247/3. ZOZP člen 20a, 20a/2. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4, 4/6.
Določila drugega odstavka 20. a člena ZOZP se ne sme razlagati na način, da ima zavarovalnica v vsakem primeru, ko je njena odgovornost sporna ali škoda ni v (celoti) ocenjena, na voljo tri mesece za reševanje oškodovančevega odškodninskega zahtevka, šele potem pa pride v zamudo.
zavrženje pritožbe - dovoljenost revizije - sklep procesnega vodstva - sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča - razlaga zakona - jezikovna razlaga - teleološka razlaga - pravica do pravnega sredstva
Zgolj besedilo tretjega odstavka 384. člena ZPP sicer omogoča jezikovno razlago, za kakršno se zavzema revident. To je, da je dovoljena revizija zoper sleherno zavrženje pritožbe na drugi stopnji sojenja. Vendar pa je treba po presoji Vrhovnega sodišča tretji odstavek 384. člena ZPP razlagati tudi s teleološko (namensko) razlago ter v povezavi s prvim odstavkom, ki določa, da stranke lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil (glavni) postopek pravnomočno končan.
V obravnavanem postopku je pravica do pritožbe zagotovljena zoper odločbo glavni stvari, zato z izpodbijano odločitvijo višjega sodišča ni poseženo v pravico revidenta do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave.
ZUS-1 člen 2, 22, 22/1, 52, 59, 59/2-2, 60, 71, 71/2, 75, 75/2, 75/3, 83, 83/2-1, 86, 93. ZPP člen 339, 339/2-14, 360, 367, 367/5. ZDDV-1 člen 36. URS člen 22.
dovoljena revizija – vrednostni razlog za dovoljenost revizije – standard obrazloženosti sodbe – pogoji za sklicevanje na razloge upravnega akta – kršitev pravice tožeče stranke do izjave – neobrazloženost sodbe glede razlogov za neizvedbo glavne obravnave – neopredelitev do dokaznih predlogov iz tožbe – protispisnost navedbe sodišča, da dejansko stanje, ki ga je ugotovila tožena stranka, ni sporno – absolutno bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu
Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, ali za zavrnitev predlaganih dokazov obstajajo utemeljeni formalni ali vsebinski razlogi, opustitev izvedbe glavne obravnave pa je le (protispisno) utemeljena z argumentom, da relevantne okoliščine, ki so pomembne za odločitev, niso sporne, čeprav je tako iz same sodbe kot tudi iz vlog revidenta očitno, da je revident določeni ugotovitvi dejstev in sklepu o dejanskem stanju s strani tožene stranke oporekal s tem, ko je sodišču prve stopnje predlagal izvedbo dokazov za drugačno presojo ugotovljenih dejstev ter mu posledično očital, da predlagani dokazi niso bili izvedeni v skladu z ZUS-1. Taka opustitev obrazložitve, zakaj glavna obravnava ni bila izvedena, pa pomeni, da skladno z ustavno zagotovljeno pravico do obrazloženosti sodbe ni mogoče šteti, da sodba vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih in jo je zato treba razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek (93. člen ZUS-1). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje opraviti presojo, ali je glede na spornost dejanskega stanja treba izvesti glavno obravnavo in v primeru, če presodi, da obstajajo razlogi, ki utemeljujejo izjemo od te obveznosti, to v svoji sodbi ustrezno obrazložiti.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - zakoniti zastopnik stranke v postopku kot zakonec sodnice višjega sodišča - državni pravobranilec
S strani tožnika zatrjevane okoliščine o sorodstvenem razmerju državnega pravobranilca A. A. z Državnega pravobranilstva, ki je zakoniti zastopnik toženke, z eno od višjih sodnic stvarno in krajevno pristojnega drugostopenjskega sodišča ne more zadoščati za upravičen dvom v nepristranskost sodišča kot celote, ne v subjektivnem ne v objektivnem smislu.
dovoljenost revizije - zavrženje - pravilnost uporabe ZUP - transakcijska vrednost blaga - vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - trditveno in dokazno breme
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP ni dovoljen revizijski razlog.
Ker je bil revident ustrezno seznanjen z vsemi listinami, ki se nanašajo na njegovo zadevo, izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 glede na vsebino zadeve.
Vsebinsko navajanje revizijskih razlogov, brez ustrezne konkretizacije pomembnega pravnega vprašanja, za dovoljenost revizije ne zadostuje.
Pri opredeljevanju predpostavk odškodninske odgovornosti se običajno poudarja, da mora biti ravnanje nedopustno, pri čemer zadošča, da je ravnanje (storitev ali opustitev) na splošno nedopustno, in ni treba, da bi bilo s pravno normo posebej prepovedano ali zapovedano.