ZUS-1 člen 83, 83/2-1. Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o carinskem zakoniku Skupnosti (CZS) člen 220, 220/2-b, 236.
dovoljenost revizije - zahtevek za povračilo ali odpust uvoznih dajatev - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - že rešena pravna vprašanja - hipotetično vprašanje
Presoja o tem, ali je sodišče storilo določeno kršitev, je načeloma stvar meritorne obravnave revizije in ne stvar, o kateri bi se lahko presojalo v fazi odločanja o dovoljenosti revizije. Zaradi navedenega je treba vprašanja, ki preprosto predpostavljajo, da je do očitane kršitve dejansko prišlo, ne da bi že iz samega vprašanja ali obrazložitve vprašanja izhajalo, zakaj naj bi bila takšna predpostavka utemeljena, obravnavati kot hipotetična vprašanja, torej kot vprašanja, za katera ni izkazano, da se nanašajo na dejansko vsebino zadeve. Prav takšno je tudi obravnavano vprašanje.
predlog za dopustitev revizije - zavrnitev predloga
Vrhovno sodišče ugotavlja, da o pravnih vprašanjih, ki jih izpostavlja predlog, sodišče sploh ni odločalo, zato pogoji iz 367a. člena ZPP niso izpolnjeni, kar ima za posledico zavrnitev predloga za dopustitev revizije (367c. člena ZPP).
URS člen 23, 25, 125, 157, 157/2. ZUS-1 člen 3, 4, 36, 36/1-4. ZS člen 101. ZKP člen 339, 339/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 343. Protokol (št. 4) o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke člen 39. Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske unije člen 2, 19, 22, 22/2.
subsidiarni upravni spor - dopustnost tožbe - standard obrazloženosti - hišna preiskava - preiskava elektronske naprave - odredba sodišča v predkazenskem postopku - zaseg dokumentacije tretje osebe - privilegij nedotakljivosti arhiva - drugo primarno sodno varstvo
Zmotna je predpostavka, da je odsotnost pravnih sredstev v ZKP (v smislu 25. člena Ustave), ki bi jih pritožnica lahko uporabila v svojem primeru v zvezi z opravljanjem hišne preiskave in preiskave elektronskih naprav, podlaga za subsidiarni upravni spor iz drugega odstavka 157. člena Ustave oziroma 4. člena ZUS-1. Tako razumevanje bi namreč pomenilo, da je upravni spor sredstvo za odpravljanje neustavnosti (kršitve pravice do pravnega sredstva iz omenjenega člena Ustave) vsakega drugega postopkovnega zakona, na podlagi katerega ravna za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi pristojno sodišče.
Ker je odredbi o hišni preiskavi in preiskavi elektronskih naprav izdal preiskovalni sodnik, je bila odločitev o obeh preiskavah in predmetih, ki se iščejo in zasežejo, sprejeta v postopku sodnega varstva. Zato se dilema, ali je bilo z odredbama in s tem povezano izvedbo preiskovalnih dejanj (ter v tem okviru dopustnostjo zasega pritožničinih dokumentov) poseženo v tožničin privilegij ne nanaša več na obstoj sodnega varstva kot pomembnem vprašanju za presojo dopustnosti upravnega spora, ampak odpira vprašanje možnosti uporabe učinkovitih pravnih sredstev, predvidenih v zakonu v skladu s katerim se zagotavlja konkretno sodno varstvo (v tem primeru ZKP). Tako mora pritožnica, čeprav ni osumljenka in se niso preiskovali njeni prostori in naprave, ki meni, da nima pravnega sredstva zoper odločitev sodišča, s katero je poseženo v njen privilegij do nedotakljivosti arhivov, to pomanjkljivost uveljavljati v postopku, v katerem je bila sporna odločitev sprejeta in izvršena.
dopuščena revizija - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - skrajšanje odpovednega roka - odškodnina zaradi nespoštovanja odpovednega roka
Stališče , da se za pristanek delodajalca k sporazumu o prenehanju delovnega razmerja in skrajšanju odpovednega roka šteje tudi zaključena delovna knjižica na dan, ki ga predlaga delavec, ki da odpoved oziroma preneha prihajati na delo, je materialnopravno zmotno. Ker pa je sodišče druge stopnje svojo odločitev oprlo na dve različni materialnopravni podlagi, tožeča stranka pa je dopustitev revizije predlagala le glede pravilnosti prve ne pa tudi druge, v tem okviru pa je bila revizija tudi dopuščena, to ne more vplivati na pravilnost končne odločitve.
ZUS-1 člen 2, 2/2, 4, 4/1, 40. URS člen 22. ZIntPK člen 13. ZPP člen 339, 339/2-14.
zaključne ugotovitve - upravni akt po 2. členu ZUS-1 - dopolnjevanje postopka - pravica do izjave
V obravnavani zadevi gre za oblastno odločitev, tožena stranka v zaključnih ugotovitvah ugotavlja kršitev dolžnega ravnanja tožnika v posamičnem primeru, zato so zaključne ugotovitve akt po 2. odstavku 2. člena ZUS-1, torej javnopravni, enostranski, oblastveni akt, s katerim je organ (tožena stranka) odločil o obveznosti (dolžnem ravnanju) posameznika (tožnika).
Utemeljen je toženkin pritožbeni ugovor, da je sodišče prve stopnje kršilo 40. člen ZUS-1, saj je z odločitvijo, da je bilo z izdajo (in ne z objavo, kot je uveljavljal tožnik) nezakonito poseženo v njegove ustavne pravice, nadomestilo tožnikovo voljo, za kar ni podlage v zakonu.
Toženka utemeljeno uveljavlja tudi bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker da izpodbijana sodba ugotavlja tudi kršitev pravice iz 34. člena Ustave RS, sodišče pa ni pojasnilo, na kakšen način oziroma zakaj je toženka posegla v to ustavno pravico in da torej sodba v tem delu nima razlogov in se je ne da preizkusiti.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo poseg v tožnikovo ustavno pravico iz 22. člena Ustave RS in pravilno navedlo, da je toženka po prvotnem osnutku dodatno ugotavljala dejstva in okoliščine oziroma izvajala dokaze, zato bi moral tožniku biti poslan v izjavo tudi dopolnjen osnutek ugotovitev.
Glede na vse navedeno je neutemeljeno toženkino pritožbeno navajanje, da vodi (le) postopek neformalnega nadzora, da vsebinsko ne odloča o materialnopravni obveznosti tožnika in glede na jasno določbo petega odstavka 13. člena ZIntPK, da načelna mnenja in ugotovitve komisije ne pomenijo odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski, disciplinski ali drugi odgovornosti in nimajo oblike upravne odločbe, niti inštančnega sodnega preverjanja mnenja preko mehanizmov pravnih sredstev ne more biti.
dovoljenost revizije - dovoljenje za izkoriščanje in sanacijo kamnoloma - pravica stranke ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni konkretizirano - zelo hude posledice niso konkretizirane in izkazane
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Ker iz navedb ni razvidno, katero je po vsebini te zadeve tisto pravno vprašanje, glede katerega revidenti pričakujejo odločitev Vrhovnega sodišča, pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.
Splošne in v celoti neizkazane navedbe, ki Vrhovnemu sodišču ne omogočajo presoje, ali ima konkretni izpodbijani akt res zelo hude posledice za posameznega revidenta, za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne zadoščajo.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - premestitev delavca iz oddelka na oddelek
Premeščanje delavca iz enega oddelka na drug oddelek (s podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi in hkratno ponudbo nove pogodbe za drugo delovno mesto) glede na potrebe poslovnega procesa (kot jih vidi in razumno utemelji poslovodstvo) je v okvirih dovoljene proste poslovne odločitve delodajalca, ki na tak način zagotovi nemoten in optimalen potek delovnega procesa.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo - vročitev
Bistvo vročitve je v pravici delavca do seznanitve z obdolžitvijo in z datumom zagovora in ne v formalnosti postopka vročanja. Zato je odločilnega pomena, da je tožnica oboje prejela.
Neupoštevanje delodajalčevih navodil, tudi če posebne negativne posledice niso ugotovljene, predstavlja kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.
Sodišče soglaša s presojo sodišč druge in prve stopnje, da je električna mesoreznica nevarna naprava, ki v smislu 149. in 150. člena OZ pogojuje objektivno odgovornost njenega imetnika za škodo, ki nastane v posledici njenega delovanja. Pri tem pa je sodišče pravilno ugotovilo, da je podana tudi krivdna odgovornost druge toženke, ki je puščala mesoreznico v obratovanju, čeprav je bila predhodno opozorjena, da je v okvari varnostno stikalo, ki bi sicer preprečilo možnost tožničine poškodbe. K poškodbi pa je prispevala tudi tožnica sama, ker pred čiščenjem mesoreznice ni izklopila iz električne napetosti oziroma ni izklopila siceršnjega glavnega stikala ter pomotoma pritisnila na ročni vklop. Po presoji revizijskega sodišča je sodišče druge stopnje pravilno ugotovilo, da je podana tako objektivna kot krivdna odškodninska odgovornost druge toženke ter da je tožnica kot oškodovanka s svojim ravnanjem sama prispevala k škodnemu dogodku v višini 30%.
ZDR-1 člen 110, 110/1-2. ZZRZI člen 40. ZPIZ-1 člen 101.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - invalid - upoštevanje omejitev iz invalidske odločbe - ustrezno delo - samovoljen izostanek z dela
Po presoji revizijskega sodišča revidentova odsotnost z dela zaradi nestrinjanja z delovnim mestom, na katerem je delal po izdaji invalidske odločbe in na katerem naj bi še naprej delal na podlagi ponujene pogodbe o zaposlitvi, predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti po določbi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
znižanje plačila vrtca - sostarševstvo - upoštevanje otroka pri ugotavljanju materialnega položaja
Tudi ob predpostavki, da ima sodba dejansko naravo sodne poravnave (in sta se pravdni stranki sporazumeli o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok), ni mogoče šteti, da gre za sporazum v smislu desetega odstavka 10. člena ZUPJS. Tudi zato, ker se gramatikalno izrecno nanaša samo na otroški dodatek in iz zapisa ne izhaja dogovor, pri kom od staršev se bo otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteval. Poleg tega je razlaga, da 6. točka izreka sodbe predstavlja sporazum, predviden v zakonu iz leta 2012, preširoka, glede na to, da je bila sodba izdana leta 2003.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - prepoved opravljanja dela pod vplivom alkohola
Stališče tožene stranke, da je mogoče za vsako, tudi najmanjšo stopnjo prisotnosti alkohola na delu delavcu izredno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne glede na druge okoliščine, je v nasprotju z določbami prvega odstavka 109. člena ZDR-1. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je dejansko najstrožji in skrajni ukrep delodajalca v zvezi s kršitvami pogodbenih in drugih obveznosti z delovnega razmerja, predviden za najhujše kršitve obveznosti, ko z delavcem tako glede na težo kršitve, kot glede na druge okoliščine, ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja niti do izteka odpovednega roka. Tožena stranka sicer utemeljeno navaja, da ima kot delodajalec dolžnost, da v okviru zagotavljanja varnih delovnih razmer zagotovi, da delavci ne opravljajo dela pod vplivom alkohola, vendar to ne pomeni, da prav vsaka kršitev, ne glede na okoliščine, že omogoča izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Odprava upravne odločbe učinkuje ex tunc, za nazaj. Prvi odstavek 281. člena ZUP določa, da če se odločbo odpravi ali izreče za nično, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale. Tožena stranka je zato imela pravno podlago, da je tožnici naložila vračilo javnih sredstev, ki jih je tožnica prejela na podlagi odpravljene odločbe.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - jasnost navodil delodajalca - hujša kršitev delovnih obveznosti - opis delovnih nalog v pogodbi o zaposlitvi
Revizija utemeljuje očitek o napačni presoji v izpodbijani sodbi, predvsem na nekonsistentnem vpisu naziva delovnega mesta v pogodbi o zaposlitvi. Glede na to, da so ji bile delovne naloge jasno predstavljene s strani tožene stranke, samo mešanje nazivov delovnih mest vodje proizvodnje in oddelčnega vodje prodaje v pogodbi o zaposlitvi na drugačno presojo očitanih kršitev nima vpliva.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 94, 94/2. ZUJIK člen 33, 33/2, 36, 36/2, 39. ZZ člen 34, 35. Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Posavski muzej Brežice člen 14.
dovoljena revizija - imenovanje direktorja zavoda na področju kulture - izpolnjevanje razpisnih pogojev
Glede na to, da so triletne delovne izkušnje na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih v Odloku določene kot pogoj za imenovanje direktorja, bi se moralo sodišče opredeliti do tožbenega ugovora, da izbrana kandidatka tega pogoja ne izpolnjuje, česar pa sodišče prve stopnje s pojasnjevanjem diskrecijskega pooblastila, ki ga ima pristojni organ za izbiro med kandidati, ki izpolnjujejo razpisne pogoje, ni storilo. Ker gre za vprašanje izpolnjevanja razpisnega pogoja, presoja, ali kandidat izpolnjuje razpisne pogoje, ni predmet proste presoje organa, ki je pristojen za imenovanje direktorja. Da so delovne izkušnje na vodilnih delovnih mestih objektivno ugotovljive, pa je Vrhovno sodišče pojasnilo že v sodbi VIII Ips 235/2006 z dne 24. 4. 2007.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO -KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS3006914
OZ člen 49. KZ-1 člen 211. ZKP člen 145.
sporazum o prenehanju delovnega razmerja - neveljavnost sporazuma - prevara - naznanitev kaznivega dejanja - javni zavod
Tožnik ob sklenitvi sporazuma glede na zakonske določbe o dolžnosti naznanitve kaznivih dejanj javnih oseb ni mogel biti v zmoti glede tega, da ga bo tožena stranka naznanila – nasprotno, to bi moral pričakovati, ne glede na morebitne obljube tožene stranke, saj bi se moral zavedati, da tovrstnih obljub tožena stranka ne bo mogla in smela izpolniti. Tožnik ne more trditi, da ga je tožena stranka z vložitvijo kazenske ovadbe prevarala, če pa je vedel ali pa bi moral vedeti, da je to dolžna storiti.
ZUP člen 7, 7/2. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-3. ZSVarPre člen 31, 31/1, 31/1-3.
denarna socialna pomoč - višina denarne socialne pomoči - odločanje po prostem preudarku - diskrecija upravnega organa - zagotovljeno bivanje - presoja diskrecijske odločbe v socialnem sporu
Sodišče druge stopnje je v obravnavani zadevi brez upoštevanja omejenosti sodnega preizkus upravne odločbe z vsebovanim prostim preudarkom nezakonito vsebinsko poseglo v odločbo o dodeljeni denarni socialni pomoči. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je glede na okoliščine zadeve (skupno bivanje odrasle osebe s svojim staršem v garsonjeri, katerega najemnica je mati tožnika, sicer pa se stroški bivanja med njima delijo) tožena stranka zakonito uporabila prosti preudarek glede znižanja dodeljene denarne socialne pomoči.
ZDR-1 člen 85, 100, 100/2, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - pravica do zagovora - kršitev konkurenčne klavzule
Dejstvo, da je bila tožena stranka sama žrtev kršitve, ki jo je storil tožnik, ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor. V tem primeru ni mišljen delodajalec kot pravna oseba (ta je v primeru kršitve vedno "žrtev" le – te), ampak delodajalec kot fizična oseba ali oseba, ki v smislu 20. člena ZDR-1 nastopa v imenu delodajalca. Tudi odsotnost zaradi bolezni sama po sebi ni upravičen razlog za opustitev vabila na zagovor. Kljub odsotnosti z dela zaradi bolezni bi morala tožena stranka tožniku dati možnost zagovora. Prepričanje delodajalca, da je kršitev storjena, na to pravico ne more in ne sme vplivati.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nedoseganje norme - dokazno breme
Nedoseganje pričakovanih rezultatov dela je ob vpeljanem sistemu spremljanja storilnosti, praviloma posledica prav nepravočasnega, nestrokovnega ali nekvalitetnega dela, razen v primeru neizpolnjevanja pogojev za opravljanje dela ali krivdnega ravnanja delavca, za kar pa v konkretnem primeru ne gre. Očitek nedoseganja postavljene norme implicitno vsebuje tudi očitek nepravočasnega, nestrokovnega ali nekvalitetnega dela, zato tega delodajalcu ni treba posebej in izrecno zatrjevati (in dokazovati), delavec pa lahko zatrjuje, da nedoseganje norme ni posledica navedenih dejavnikov, ampak drugih upravičenih razlogov (tako subjektivnih kot objektivnih). Glede na to je materialnopravni zaključek sodišča, da bi kljub nedoseganju pričakovanih rezultatov, tožena stranka morala še posebej dokazati tudi nepravočasno, nestrokovno in nekvalitetno delo tožnika, napačen.