SZ-1 člen 51. SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - škoda zaradi padca - odškodninska odgovornost - odgovornost upravnika - redno vzdrževanje - upravljanje večstanovanjske stavbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dopustitev revizije je bila predlagana glede pravnih vprašanj:
- ali je v okviru rednega vzdrževanja po drugi alineji četrtega odstavka 118. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) oziroma 51. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) podana tudi dolžnost upravnika večstanovanjske stavbe skrbeti za varnost pohodne površine vetrolova za vsakodnevno uporabo v skupnih prostorih večstanovanjske stavbe in
- ali uporaba v snežnih razmerah pomeni vsakodnevno uporabo pohodne površine vetrolova večstanovanjske stavbe in ali je upravnik v primeru, da nevarna lastnost tal nastopi v razmerah, ki se pojavijo redko (sneženje, nanašanje snega s čevlji v vetrolov), tudi v takih primerih v okviru rednega vzdrževanja dolžan opaziti zmanjšanje drsnosti tal in tla ustrezno zavarovati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018643
OZ člen 131, 131/1, 147, 147/1. ZPP člen 337, 337/1, 380, 380/2, 384, 384/4.
povrnitev škode - odgovornost zdravstvene ustanove - porodnišnica - medicinska napaka (zdravniška napaka) - podlage odškodninske odgovornosti - razlika med medicinsko napako in komplikacijo - telesne okvare novorojenčka - porod - oprostitev odgovornosti - razbremenitev zdravstvene organizacije - materialno dokazno breme - pritožba - nova dejstva in dokazi - dovoljenost revizije zoper sklep - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje je sicer ugotovilo, da porodničar ni ravnal nestrokovno, ker se je tožnica rodila v 41 minutah po rojstvu dvojčka A, saj je odločitev za carski rez sprejel v pravilnem trenutku (pred 12.40 uro indikacije za carski rez še ni bilo), ni pa dogajanja v relevantnem časovnem obdobju presojalo celovito, torej ali je porod kot celota (in ne samo do odločitve za carski rez) trajal predolgo, in ob upoštevanju medsebojnega vplivanja posameznih ukrepov ali opustitev in drugih subjektivnih in objektivnih okoliščin. Tudi dejstva, da je šlo za porod dvojčkov, ki predstavlja še dodaten dejavnik tveganja, in da je po medicinski doktrini optimalen čas med njunima rojstvoma 30 minut.
ZZZDR člen 57. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - uveljavljanje višjega deleža - ugovor - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog je bil vložen glede vprašanja ali v primeru, ko sta tožena oba (nekdanja) zunajzakonska partnerja s strani upnika enega izmed njiju, za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od njiju zadošča ugovor oziroma ali bi moralo sodišče druge stopnje v primeru, ko zavzame drugačno procesno in materialno izhodišče kot prvostopenjsko sodišče, torej, da za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od partnerjev zadošča ugovor, tožencema omogočiti dokazovanje dejstev v zvezi z drugačnimi deleži na skupnem premoženju.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2008128
KZ-1 člen 308, 308/3.
pripor – prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zakonski znaki kaznivega dejanja - begosumnost
Ker gre za alternativno določene zakonske znake kaznivega dejanja, kumulativna uresničitev vseh zakonskih znakov ni nujna predpostavka obstoja kaznivega dejanja.
Zgolj dejstvo, da je ena izmed držav obdolženčevega državljanstva (Hrvaška) članica EU, ne pomeni, da pri obdolžencu ne bi mogel obstajati priporni razlog begosumnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018681
ZPP člen 214, 214/5, 228, 370, 370/3, 378. OZ člen 83, 239, 239/2. Pravilnik o statusu in prestopih igralcev Mednarodne nogometne federacije (FIFA) člen 1.
pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o igranju nogometa - razlaga pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - sporazumna razveza pogodbe - nogomet - prestop igralca - splošno znana dejstva - dokazovanje - predložitev listine - listina pri drugi osebi - trditveno in dokazno breme
Za zavrnitev tožbenega zahteva v tej zadevi je ključna presoja sodišča, da toženec svojih pogodbenih obveznosti ni kršil, zato je tožnika zavezovala pogodba s tožencem. Tožnikove navedbe, da bi toženec v vsakem primeru moral predati dokumentacijo ne glede na to, ali bi se tožnik nato tudi uspel registrirati, bi bile utemeljene, če med pravdnima strankama ne bi obstajal dogovor, da lahko tožnik prestopi zgolj v obdobju prestopnih rokov.
dopuščena revizija - pogodbena kazen - predpogodba - sklenitev glavne pogodbe - odstop od predpogodbe - poziv za sklenitev glavne pogodbe
V konkretnem primeru je toženka dejansko odklonila sklenitev glavne pogodbe na podlagi izjave, da odstopa od predpogodbe (ki je vsebovala tudi že vse elemente glavne pogodbe), ter da ne more skleniti glavne pogodbe, ker ne more izpolniti pogodbenih obveznosti, to je plačila kupnine. To pomeni, da je na ta način povsem nedvoumno izrazila svojo voljo, da ne želi skleniti glavne pogodbe. Tožnici tako ni bilo treba še posebej pozivati toženko, da naj se sklene glavna pogodba.
sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico – zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi drugega odstavka 275. člena v zvezi s prvim odstavkom 280. člena ZKP zavrne ugovor zoper obtožnico državnega tožilca kot neutemeljen. Zato je Vrhovno sodišče obdolženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
Dolžnost podaje predloga obstaja tudi v procesni situaciji, ko sodišče odloča o načinu izvršitve kazni zapora že s sodbo. Tudi v tem primeru mora obdolženec podati konkretiziran predlog, v katerem mu je prepuščena izbira ene izmed dopustnih alternativnih oblik prestajanja zaporne kazni, v predlogu pa mora tudi obrazložiti objektivne in subjektivne pogoje za določeno obliko nadomestitve. Če takega predloga ob izdaji sodbe ni podal, ga obdolženec oziroma obsojenec lahko vloži tudi kasneje. Le obdolžencu je prepuščeno, da se v okviru zakonskih pogojev odloči za eno od treh možnosti, ne more pa sodišče samo napraviti izbire namesto njega.
DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1015567
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZUTD člen 163.
dovoljenost revizije - posredovanje delovne sile - pomembno pravno vprašanje - podizvajalska pogodba - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zagotavljanje dela - zelo hude posledice
Postavljeno vprašanje ni pomembno za obravnavano zadevo, ker se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vsebino pogodb (torej z njihovo zapisano, formalno vsebino), ampak z dejansko vsebino medsebojnih razmerij, dejanskim izvajanjem pogodbe ter načinom in pogoji opravljanja dela. Kakšna je ta vsebina, pa izhaja iz 163. člena ZUTD.
Navedbe o vplivu izpodbijane odločbe na revidentovo poslovanje v organizacijskem in finančnem smislu, saj se bodo povečali stroški poslovanja, ne predstavljajo zelo hudih posledic že zato, ker vsaka sprememba poslovanja tega standarda ne dosega.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - ničnost - res extra commercium - dolžnost vračila v naravi - načelo prirejenosti postopkov - predhodno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
UPRAVNI SPOR - JAVNI ZAVODI - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST
VS1015809
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZZdr-1 člen 79, 79/1, 79/2, 80, 81, 81/2. ZLD člen 1, 1/2, 2, 5, 6. ZZ člen 1, 1/2, 18, 18/1, 18/2, 48, 48/1, 48/2.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - lekarniška dejavnost- javna služba - promet z zdravili na drobno v specializirani prodajalni - gospodarska dejavnost, ki je namenjena opravljanju lekarniške dejavnosti - obseg dejavnosti javnega zavoda
Zahteva iz drugega odstavka 18. člena ZZ, da je gospodarska dejavnost namenjena opravljanju osnovne dejavnosti javnega zavoda, je funkcionalne narave, kaže pa se v vsebinski povezanosti obeh dejavnosti na način, da gospodarska dejavnost dopolnjuje izvajanje primarne dejavnosti zavoda. To tudi pomeni, da dejavnost, za katero je bil zavod ustanovljen, in njegova morebitna dodatna dejavnost ne moreta biti identični.
Lekarniški javni zavod ne more opravljati prometa z zdravili na drobno v specializirani prodajalni iz 81. člena ZZdr-1.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku skupnosti člen 4/10, 220, 220/2-6, 236, 236/1, 236/2. ZDDV-1 člen 77, 77/6. ZDMV člen 7, 7/2-3. URS člen 22. ZUS-1 člen 59, 59/2-2, 63, 63/2-3.
dovoljena revizija - odpust uvoznih dajatev - uvozne dajatve - davek na dodano vrednost - davek na motorna vozila
Pravica do povrnitve oziroma odpusta uvozne dajatve na podlagi 236. člena CZ je materialna pravica, CZ pa ni materialnopravna podlaga niti za DDV niti za DMV. DDV in DMV nista uvozna dajatev iz 10. točke 14. člena Carinskega zakonika.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 85. ZUP člen 89, 92.
dovoljenost revizije - kršitve ustavnih pravic - kršitve ZUP - pritožba - rok za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Do kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS ni prišlo. Revident namreč ni izkoristil niti instrumentov in pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo, saj ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s pritožbo, ampak šele skupaj s pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, torej prepozno.
Samo s pavšalnimi navedbami, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, revident ni omogočil preizkusa, ali so te posledice podane.
ZPP člen 7, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 353, 353/1.
predlog za dopustitev revizije - odškodninska odgovornost - identično dejansko stanje - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninske obveznosti - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - restriktivna razlaga zakona - videz nepristranskosti sodišča - velikost sodišča - sorodstveno razmerje med delavcem pristojnega sodišča in pravdno stranko
V tem primeru sorodstveno razmerje nekaterih od oseb, ki nastopajo na pasivni pravdni strani, z uslužbenko pristojnega sodišča, ki je eno od večjih v državi, ni tak tehten razlog, ki bi narekoval delegacijo pristojnosti. Ni mogoče prezreti, da sorodnica nekaterih od oseb na toženi strani v zadevi ne bo sprejemala nobenih odločitev. Drugače bi (lahko) bilo, če bi bila sodna uslužbenka stranka v postopku ali če bi šlo za manjše sodišče v manjšem kraju in intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem oziroma če bi bila zadeva občutljivejše narave.
Kavza predmetnega dogovora je bila, da je tožnik upravičen do vtoževane provizije le v primeru, če kot lastnik prenese na toženo stranko svojo blagovno znamko. Ker tega ni več mogel storiti, saj je tožena stranka v sodnem postopku dosegla razveljavitev registracije blagovne znamke na njegovo ime (in torej kot nelastnik ni mogel izpolniti obveznosti iz pogodbe), je naknadno odpadla podlaga oziroma kavza omenjenega pogodbenega dogovora. Tudi sam je z neizpolnitvijo pogodbe in upoštevaje dejstvo, da je tožena stranka pridobila znamko na drug način, povzročil, da je kavza pogodbe odpadla. Odpadla je vzajemnost dajatev, zato je dogovor z dne 5. 2. 2007 prenehal veljati. Iz takšnega posla, ki ne velja več oziroma je ničen, ne more ničesar zahtevati (primerjaj v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeni določbi prvega in četrtega odstavka 39. člena OZ).
Možnost uporabe pravnega instituta spremenjenih okoliščin torej ne izključuje obrazloženih pravil o neveljavnosti pogodbe zaradi kasneje odpadle kavze.
Revident se neutemeljeno sklicuje tudi na 117. člena OZ - nemožnost izpolnitve, za katero naj bi - kot še prav tako zmotno meni v reviziji - odgovarjala tožena stranka. Namreč – nemožnost izpolnitve pogodbe je po dejanskih ugotovitvah obeh nižjih sodišč povzročil (zagrešil) sam zaradi nezakonite pridobitve blagovne znamke; v sodnem postopku zaradi razveljavitve blagovne znamke je bilo ugotovljeno, da si ni pridobil niti dovoljenja tožene stranke za prenos blagovne znamke na njegovo ime. Zato v smislu navedene določbe (prvi odstavek cit. člena) nima nobenih zahtevkov. Tožena stranka pa nima več pravnega interesa oziroma niti podlage za vložitev tožbe v smislu tretjega odstavka cit. člena, saj je dosegla izpolnitev na drug način – s pridobitvijo blagovne znamke nazaj na svoje ime v omenjenem upravičeno sproženem sodnem postopku.