ZUS-1 člen 83, 83/2-2, 83/2-3, 85. ZUP člen 89, 92.
dovoljenost revizije - kršitve ustavnih pravic - kršitve ZUP - pritožba - rok za vložitev pritožbe - vrnitev v prejšnje stanje - vročanje
Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog, zato tudi izpostavljeni vprašanji ne moreta biti pomembni pravni vprašanji v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Do kršitve pravice do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS ni prišlo. Revident namreč ni izkoristil niti instrumentov in pravnih sredstev, ki jih je imel na voljo, saj ni vložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje skupaj s pritožbo, ampak šele skupaj s pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe, torej prepozno.
Samo s pavšalnimi navedbami, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, revident ni omogočil preizkusa, ali so te posledice podane.
ZPP člen 367, 367/2, 367/3, 367/4, 377, 443, 443/1.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - spor majhne vrednosti - nepopolna vloga - priloge - izvod pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagana dopustitev revizije v sporu majhne vrednosti je nedovoljena.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča
„Drug tehten razlog“ za določitev pristojnosti drugega sodišča so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, zaradi katerih bi bil lahko okrnjen videz nepristranskosti sodišča. Po ustaljeni sodni praksi pa takšnih okoliščin ne predstavlja zgolj strankino subjektivno nezaupanje v sodišče, ki ni utemeljeno na preverljivih objektivnih dejstvih.
sklep o zavrnitvi ugovora zoper obtožnico – zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost
Zahteve za varstvo zakonitosti ni dovoljeno vložiti zoper sklep, s katerim sodišče na podlagi drugega odstavka 275. člena v zvezi s prvim odstavkom 280. člena ZKP zavrne ugovor zoper obtožnico državnega tožilca kot neutemeljen. Zato je Vrhovno sodišče obdolženčevo zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - restriktivna razlaga zakona - videz nepristranskosti sodišča - velikost sodišča - sorodstveno razmerje med delavcem pristojnega sodišča in pravdno stranko
V tem primeru sorodstveno razmerje nekaterih od oseb, ki nastopajo na pasivni pravdni strani, z uslužbenko pristojnega sodišča, ki je eno od večjih v državi, ni tak tehten razlog, ki bi narekoval delegacijo pristojnosti. Ni mogoče prezreti, da sorodnica nekaterih od oseb na toženi strani v zadevi ne bo sprejemala nobenih odločitev. Drugače bi (lahko) bilo, če bi bila sodna uslužbenka stranka v postopku ali če bi šlo za manjše sodišče v manjšem kraju in intenzivnejše sodelovanje med sodniki in sodnim osebjem oziroma če bi bila zadeva občutljivejše narave.
SZ-1 člen 51. SPZ člen 118, 118/4. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - škoda zaradi padca - odškodninska odgovornost - odgovornost upravnika - redno vzdrževanje - upravljanje večstanovanjske stavbe - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Dopustitev revizije je bila predlagana glede pravnih vprašanj:
- ali je v okviru rednega vzdrževanja po drugi alineji četrtega odstavka 118. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) oziroma 51. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1) podana tudi dolžnost upravnika večstanovanjske stavbe skrbeti za varnost pohodne površine vetrolova za vsakodnevno uporabo v skupnih prostorih večstanovanjske stavbe in
- ali uporaba v snežnih razmerah pomeni vsakodnevno uporabo pohodne površine vetrolova večstanovanjske stavbe in ali je upravnik v primeru, da nevarna lastnost tal nastopi v razmerah, ki se pojavijo redko (sneženje, nanašanje snega s čevlji v vetrolov), tudi v takih primerih v okviru rednega vzdrževanja dolžan opaziti zmanjšanje drsnosti tal in tla ustrezno zavarovati.
zahteva za varstvo zakonitosti – dopustnost – pogoj za vložitev zahteve – izčrpanje pravnih sredstev
Z določbo petega odstavka 420. člena ZKP je zakon uveljavil tako imenovani pogoj izčrpanja pravnega sredstva, ki mora biti izčrpano tako formalno kot materialno, to je vsebinsko. Pomeni, da mora vlagatelj kršitve, ki jih uveljavlja v zahtevi za varstvo zakonitosti konkretizirati in jih ustrezno obrazložiti že v postopku z rednim pravnim sredstvom, to je pritožbo.
V obravnavanem primeru iz podatkov sodnega spisa ni razvidno, da bi vložnik zoper prvostopenjsko sodbo vložil redno pravno sredstvo, to je pritožbo. Ker zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil vložnik ne izpolnjuje pogojev iz petega odstavka 420. člena ZKP (izčrpanje pravnega sredstva), jo je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP zavrglo kot nedovoljeno.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0018681
ZPP člen 214, 214/5, 228, 370, 370/3, 378. OZ člen 83, 239, 239/2. Pravilnik o statusu in prestopih igralcev Mednarodne nogometne federacije (FIFA) člen 1.
pogodbena odškodninska odgovornost - pogodba o igranju nogometa - razlaga pogodbe - kršitev pogodbene obveznosti - sporazumna razveza pogodbe - nogomet - prestop igralca - splošno znana dejstva - dokazovanje - predložitev listine - listina pri drugi osebi - trditveno in dokazno breme
Za zavrnitev tožbenega zahteva v tej zadevi je ključna presoja sodišča, da toženec svojih pogodbenih obveznosti ni kršil, zato je tožnika zavezovala pogodba s tožencem. Tožnikove navedbe, da bi toženec v vsakem primeru moral predati dokumentacijo ne glede na to, ali bi se tožnik nato tudi uspel registrirati, bi bile utemeljene, če med pravdnima strankama ne bi obstajal dogovor, da lahko tožnik prestopi zgolj v obdobju prestopnih rokov.
ZUS-1 člen 83, 83/1, 83/2, 83/3. ZKme-1 člen 144/7.
dovoljenost revizije - vpis GERK - ni vrednostni spor - vodenje zbirke podatkov - presoja pravne podlage za vpis - ni pomembno pravno vprašanje - zelo hude posledice - niso posledice zavrnitve vpisa GERK
Z izpodbijanim dokončnim upravnim aktom je bilo odločeno le o vpisu GERK-a za zemljišče, to pa ni zadeva, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti.
Iz določb Zakona o kmetijstvu in Pravilnika o registru kmetijskih gospodarstev jasno izhaja, da je vpis GERK zgolj opravilo v zvezi z vodenjem zbirke podatkov, ne pa presoja (zakonitosti) pravne podlage za ta vpis. Izpostavljena vprašanja tako niso pomembna pravna vprašanje, s katerimi bi izkazal dovoljenost revizije.
Revident s svojimi splošnimi navedbami v reviziji ni izkazal, da so zatrjevane okoliščine posledica zavrnitve vpisa GERK, zato tudi ni izkazal, da je v tej zadevi izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta.
ZZZDR člen 57. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
predlog za dopustitev revizije - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - domneva o enakih deležih - uveljavljanje višjega deleža - ugovor - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predlog je bil vložen glede vprašanja ali v primeru, ko sta tožena oba (nekdanja) zunajzakonska partnerja s strani upnika enega izmed njiju, za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od njiju zadošča ugovor oziroma ali bi moralo sodišče druge stopnje v primeru, ko zavzame drugačno procesno in materialno izhodišče kot prvostopenjsko sodišče, torej, da za uveljavljanje nadpolovičnega deleža enega od partnerjev zadošča ugovor, tožencema omogočiti dokazovanje dejstev v zvezi z drugačnimi deleži na skupnem premoženju.
Ker se pravnomočnost sodne odločbe nanaša na njen izrek in ne na njene razlage, je treba vprašanje že razsojene stvari reševati glede na izrek sklepa, ki pa je nedvoumen. O stvari je bilo že pravnomočno odločeno.
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3, 32/5, 32/6. ZS člen 85. Pravilnik o izdajanju dovoljenj za izvajanje nalog in opravil izvedeništva in ocenjevanja s področja gradbeništva, kmetijstva in gozdarstva člen 7, 13.
razrešitev sodnega cenilca – začasna odredba – pritožba - težko popravljiva škoda ni izkazana – celotno premoženjsko stanje predlagatelja kot upoštevna okoliščina
Četudi bi v obravnavani zadevi pritožnica dejansko izkazala, da ne bo mogla opravljati svojih registriranih dejavnosti oziroma s svojim (cenilskim) delom ne bi mogla pridobiti zadostnih sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu, bi morala še dodatno izkazati, da tudi sicer ne bi mogla nastanek težko popravljive škode oziroma izpada sredstev za preživljanje za čas do pravnomočne odločitve v upravnem sporu nadomestiti npr. iz svojega siceršnjega premoženja.
predlog za dopustitev revizije - denacionalizacija - prepoved razpolaganja s premoženjem, za katerega obstaja dolžnost vrnitve - prodajna pogodba - ničnost - res extra commercium - dolžnost vračila v naravi - načelo prirejenosti postopkov - predhodno vprašanje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso podani, je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
DELOVNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO - UPRAVNI SPOR
VS1015567
ZUS-1 člen 83, 83/2, 83/2-2, 83/2-3. ZUTD člen 163.
dovoljenost revizije - posredovanje delovne sile - pomembno pravno vprašanje - podizvajalska pogodba - pravno vprašanje ni pomembno po vsebini zadeve - zagotavljanje dela - zelo hude posledice
Postavljeno vprašanje ni pomembno za obravnavano zadevo, ker se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vsebino pogodb (torej z njihovo zapisano, formalno vsebino), ampak z dejansko vsebino medsebojnih razmerij, dejanskim izvajanjem pogodbe ter načinom in pogoji opravljanja dela. Kakšna je ta vsebina, pa izhaja iz 163. člena ZUTD.
Navedbe o vplivu izpodbijane odločbe na revidentovo poslovanje v organizacijskem in finančnem smislu, saj se bodo povečali stroški poslovanja, ne predstavljajo zelo hudih posledic že zato, ker vsaka sprememba poslovanja tega standarda ne dosega.