povrnitev škode - posredni oškodovanci - odgovornost obratovalca - odgovornost delodajalca - odgovornost imetnika stvari - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - delo na višini - padec s strehe
Po sodni praksi je delo na višini oziroma delo na strehi nevarno, kar pa pogojuje objektivno odgovornost obratovalca (tistega, ki opravlja delo) in ne imetnika (lastnika). Za škodo od nevarne stvari namreč odgovarja njen imetnik, za škodo od nevarne dejavnosti pa tisti, ki se z njo ukvarja (150. člen OZ). Streha sama po sebi ni nevarna.
OBLIGACIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
VS0018605
Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 39. URS člen 2, 67, 76, 78. OZ člen 190.
individualni delovni spor - stvarna pristojnost - obrtniki - kolektivna pogodba - presoja ustavnosti - test sorazmernosti - zasebni delodajalec - plačilo prispevka na podlagi kolektivne pogodbe - solidarnost - prispevek za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev - oblastveni akt - načelo socialne države - varstvo delavcev - sindikalne pravice - poseg v zasebno lastnino - neupravičena pridobitev - davek
Za presojo ustavnosti kolektivnih pogodb so pristojna delovna sodišča v kolektivnih delovnih sporih, v individualnih delovnih sporih, kakršen je tu obravnavani (ko tožnik zahteva povračilo vplačanih zneskov na podlagi Kolektivne pogodbe), pa imajo podobne pristojnosti redna sodišča. Zato je revizijsko sodišče tehtalo, ali je zaradi varstva delavskih/sindikalnih pravic in načela socialne države, varstvo katerih se zagotavlja s kolektivnimi pogodbami, dopustno poseči v tožnikovo pravico do lastnine.
Pravna podlaga za zbiranje sredstev za reševanje stanovanjskih potreb delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, je v 39. členu Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci, ki ni bil v nasprotju z zakoni in Ustavo (saj je šlo za solidarnostni prispevek, pri katerem ne gre za ekvivalent vzajemnih dajatev, temveč za sredstva, ki se razpršijo med upravičence), zato do neutemeljenega premika premoženja (zaradi katerega bi bil tožnik prikrajšan, tožena stranka pa obogatena) ni prišlo. To pomeni, da je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožnikovega tožbenega zahtevka, potrjena s strani pritožbenega sodišča, materialnopravno pravilna (190. člen OZ).
ZUS-1 člen 22, 22/1, 22/2. ZPP člen 86, 86/4, 367č.
pravniški državni izpit - postulacijska sposobnost
Stranka, ki sama vloži revizijo oziroma njen zakoniti zastopnik, mora najkasneje ob vložitvi revizije izkazati, da ima opravljen pravniški državni izpit.
dopuščena revizija - varstvo konkurence - nelojalna konkurenca - oglaševanje - celostna podoba izdelka - ustvarjanje zmede na trgu
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali polje rdeče obarvanosti (upoštevaje njegovo postavitev) predstavlja ključno sestavino celostne podobe izdelkov, ki ustvarja ali utegne ustvariti zmedo na trgu.
ZUS-1 člen 83, 83/2-, 83/2-2, 83/2-3. ZKme-1 člen 61a, 61a/2-3. Pravilnik o registraciji in odobritvi obratov na področju živil člen 5, 5/1. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 852/2004 z dne 29. aprila 2004 o higieni živil člen 6, 6/2.
dovoljenost revizije - vrednostni pogoj za dovoljenost revizije ni podan - obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje ni izkazano - vprašanje razlage zakonske določbe - jasno besedilo - zelo hude posledice niso konkretizirane - prepoved prodaje kmetijskih pridelkov
Odgovor na vprašanje je mogoč že z branjem tretje alineje drugega odstavka 61.a člena ZKme-1, zato vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
Navedba, da je revidentu zaradi prepovedi prodaje nastala premoženjska škoda, zelo hudih posledic izpodbijanega akta ne izkazuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - terjatev iz razmerja med sodiščem in stranko
Okoliščina, da je predmet postopka terjatev iz razmerja med Okrožnim sodiščem v Ljubljani in toženo stranko, spada med takšne tehtne razloge. Če bi o zadevi odločalo to sodišče, bi bilo lahko ogroženo zaupanje strank, potencialno pa tudi javnosti, v objektivno nepristranskost sojenja v konkretni zadevi.
Predlagateljica je zahtevala priznanje tujega izvršilnega naslova, stroški za ta postopek pa so specialno urejeni v tarifni številki 27 Odvetniške tarife. Tarifna številka 23 se uporablja le za postopke, ki niso posebej urejeni v Odvetniški tarifi, zato je v tem primeru ni mogoče uporabiti.
ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 85. ZKZ člen 23, 23/1, 23/2.
dovoljenost revizije - vrednostni kriterij ni izpolnjen - pomembno pravno vprašanje - že rešeno vprašanje - kmet mejaš
Vrednost pravnega posla, katerega sklenitev je bila odobrena oziroma zavrnjena ne pomeni, da je bila v upravni zadevi pravica ali obveznost izražena v denarju.
Izpostavljeno vprašanje je v sodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno, odgovor nanj je mogoč le ob upoštevanju dejanskih ugotovitev obravnavane zadeve, na katere je revizijsko sodišče vezano.
ZUS-1 člen 83, 83/2-2. ZUSDDD člen 1č, 1č/3, 1č/4.
dovoljenost revizije - dovoljenje za stalno prebivanje – izbris – upravičena odsotnost – dejansko življenje - pomembno pravno vprašanje - splošno vprašanje - vsebina obravnavane zadeve - (ne)ustavnost zakonske zahteve po izkazanih poskusih vračanja po četrtem odstavku 1.č člena ZUSDD - (ne)odločilno vprašanje
Z vprašanjem, ki ga revident zastavi na splošni ravni, brez konkretizacije, katero pravno pravilo naj bi bilo v obravnavani zadevi prekršeno, ni zadoščeno standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja.
Vprašanje (ne)ustavnosti zakonske zahteve ZUSDDD po izkazanih poskusih vračanja iz četrtega odstavka 1č. člena ZUSDDD ni odločilno v obravnavani zadevi. Nosilni razlog izpodbijane sodbe je, da revident ni izkazal upravičene odsotnosti iz RS niti za obdobje (prvih) pet let na podlagi tretjega odstavka 1.č člena ZUSDDD in s tem pogoja dejanskega življenja za to obdobje, zato vprašanje, ki se nanaša na izpolnjevanje pogoja dejanskega življenja po četrtem odstavku 1.č člena ZUSDDD v nadaljnjih petih letih, ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.
dovoljenost revizije – brezplačna pravna pomoč - razrešitev odvetnika – izbris iz seznama izvajalcev brezplačne pravne pomoči - neizpostavljeno pravno vprašanje - standard natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja - zelo hude posledice - splošne navedbe - neizkazane posledice
Revidentka ni zadostila standardu natančne in konkretne opredelitve pomembnega pravnega vprašanja, saj vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, v reviziji ni izpostavila.
Revidentka s splošnimi in neizkazanimi navedbami zelo hudih posledic izpodbijane odločitve ni izkazala.
dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni navedeno - zelo hude posledice niso opredeljene in izkazane - status kmeta
Brez navedbe konkretnega pravnega vprašanja revizije iz razloga po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni mogoče dovoliti.
Revident ni navedel in izkazal, katere posledice mu bodo nastale in zakaj naj bi bile te zelo hude, zato tudi pogoj za dovolitev revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.
ZMZ-1 člen 51-1, 74/5. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev) člen 33, 33/2-(a), 35, 35/2-(b).
mednarodna zaščita - nedopustna prošnja za mednarodno zaščito - dovoljenost pritožbe - posredni ali neposredni učinek direktive
Prošnja za mednarodno zaščito je nedopustna, če je prosilcu mednarodno zaščito že priznala druga država članica Evropske Unije. Drugačno stališče bi namreč privedlo do tega, da bi bilo treba tudi v primerih, ko je prosilcu mednarodna zaščita že priznana v eni izmed držav članic Evropske unije na podlagi pravil, ki temeljijo na skupni politiki azila in subsidarne zaščite ter enotnem statusu azila in subsidiarne zaščite (78. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije), ponovno presojati, ali je ta isti prosilec upravičen do mednarodne zaščite, torej presojati upravičenost mednarodne zaščite do katere je že upravičen.
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar je na njej potrjeno. V primeru vročanja dokazuje vročitev in datum vročitve (149. člen ZPP v povezavi z 224. členom ZPP). Kljub temu je dovoljeno dokazovati, da so na njej ugotovljena dejstva neresnična (četrti odstavek 224. člena ZPP). Iz šestega odstavka 149. člena ZPP izhaja, da se v primeru, če je na vročilnici netočno zapisan dan vročitve, šteje, da je bila vročitev opravljena tistega dne, ko je bilo pisanje izročeno. S prepričljivim dokazom je zato mogoče ovreči "domnevo", da je bila vročitev opravljena na dan, ki je na njej zapisan.
tožba na nedopustnost izvršbe - izvršba na premičnino - sestavina stvari - pritiklina
Objekt brez motorja je nekompleten in ne služi (več) svojemu namenu. Ob tem samo dejstvo, da je bioplinski motor mogoče brez poškodb ločiti od objekta, ni odločilno. Ključna je „soodvisnost“ stvari, ki utemeljuje organsko povezanost med obema. ker je predmet stvarne pravice lahko samo individualno določena samostojna stvar, tožeča stranka lastninske pravice na bioplinskem motorju, potem ko je bil ta že vgrajen v bioplinarno, ni mogla pridobiti.
ZPP člen 370, 370/3. ZDR-1 člen 35, 109, 110, 154.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izpodbijanje dejanskih ugotovitev
Revident sodišču druge stopnje najprej očita zmotno uporabo materialnega prava pri presoji hude malomarnosti, vendar sodišče sploh ni izhajalo oziroma ugotovilo njegove hude malomarnosti, temveč da je kršitev storil naklepno. Ob tem revident navaja tudi, da ni utemeljeno, da se mu očita huda malomarnost oziroma huda kršitev pogodbe o zaposlitvi, ker „se je do 10 minut nahajal v odklenjeni sejni sobi objekta naročnika“, vendar je to v nasprotju z dokaznim zaključkom sodišč o obdobju, v katerem se je nahajal v sejni sodbi in ne na svojem delovnem mestu. Ta zaključek ne more biti predmet revizije.
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v razmerju do uporabnika zemljišča zato (edini) pasivno legitimiran ob uveljavljanju morebitnih zahtevkov iz naslova vlaganj v nepremičnine in s tem povezano njihovo povečano vrednostjo. Ureditev po ZSKZ je specialne narave in se ji tožeča stranka ne more ogniti s sklicevanjem na (splošno) obligacijskopravno ureditev neupravičene obogatitve po OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4003018
OZ člen 190, 190/1. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 515, 515/6. ZPP člen 212.
neupravičena pridobitev - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - poslovodja d. o. o. - dokazovanje - informativni dokaz - trditveno in dokazno breme
Dokazi so namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, in ne temu, da stranke z njegovo pomočjo izvedo, kakšne trditve naj postavijo.
Po tem, ko je sodišče prve stopnje dovolilo obnovo postopka in razveljavilo sodbo, zoper katero je bila vložena revizija, tožnik zanjo nima več pravnega interesa.
Nujna predpostavka za sklepanje na izgubljeni dobiček iz preteklega obdobja, ko se je dejavnost opravljala, na obdobje, ko naj bi bilo to preprečeno, je, da je opravljanje dejavnosti sploh prinašalo pozitivni učinek na obseg premoženja tožeče stranke. Če v preteklosti opravljanje dejavnosti tožeči stranki ne bi zagotavljalo pozitivnega rezultata, bi za obstoj izgubljenega dobička v primerljivem obdobju tožeča stranka morala utemeljiti okoliščine, zaradi katerih bi bil rezultat poslovanja v primerljivem obdobju drugačen kot v preteklosti. Sklepanja na izgubljeni dobiček na način, da se za sporno obdobje, ko tožeča stranka dejavnosti ni mogla opravljati, od predvidenih prihodkov odštejejo zgolj določeni variabilni stroški, ni mogoče utemeljiti v smislu normalnega teka stvari.
OZ člen 346, 421. ODZ paragraf 1396. ZIZ člen 112.
pripoznava terjatve - odstop terjatve - ugovori iz temeljnega razmerja - razmerje med prevzemnikom in dolžnikom - načelo nevtralnosti dolžnikovega pravnega položaja
Pripoznava dolga ima omejen doseg, ki je povezan zlasti z zastaranjem (ter še z nekaterimi drugimi instituti), ne predstavlja pa samostojnega pravnega temelja za plačilo pripoznane terjatve. Temelj za plačilo ostaja osnovno pogodbeno razmerje. Pripoznava dolga je le sporočilo dolžnikovega stališča upniku, da dolg obstaja, kar pa ne pomeni nujno tudi tega, da dolg v resnici obstaja, ali tega, da ne more kasneje prenehati na drug način, kot s plačilom.
NI mogoče soglašati s stališčem sodišča druge stopnje, da je toženkina pripoznava dolga pomenila odpoved vsem ugovorom iz temeljnega razmerja. Izjava, da terjatve do nje v navedeni višini dejansko obstajajo, v trenutku podaje izjave tudi ni pomenila nepopolne ali neresnične izjave, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke. Terjatve namreč nastanejo s sklenitvijo pogodbenega razmerja, zgolj zapadejo običajno kasneje.