Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida člen 26, 26/3. ZVO-1 člen 11, 11/1-1, 11/1-5, 113, 113/2-2, 113/4, 119, 119/1. ZUS-1 člen 20, 20/3. Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES člen 1. Direktiva Sveta 2003/96/ES z dne 27. oktobra 2003 o prestrukturiranju okvira Skupnosti za obdavčitev energentov in električne energije člen 17.
dovoljena revizija - okoljska dajatev zaradi onesnaževanja zraka z emisijo ogljikovega dioksida – časovna veljavnost uredbe
V sporu o zakonitosti dokončnega upravnega akta se zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe presoja na podlagi dejanskega in pravnega stanja, ugotovljenega v času izdaje upravne odločbe na prvi stopnji. Inšpekcijski postopek je bil v tej zadevi končan z izdajo odločbe dne 15. 10. 2012, medtem ko je Uredba 47/13 skladno z njenim 31. členom začela veljati 1. 6. 2013, torej po izdaji izpodbijane odločbe. Revizijski ugovori v zvezi z ustavitvijo inšpekcijskega postopka po 26. členu Uredbe 47/13 zato niso utemeljeni. Morebitne kasnejše okoliščine, ki bi lahko vplivale na ustavitev postopka, bi lahko bile podlaga za izdajo morebitnega novega upravnega akta, kar pa ni predmet tega upravnega spora.
Plačevanje okoljske dajatve in trgovanje z emisijskimi kuponi sta dva ekonomska in finančna instrumenta varstva okolja, ki se dopolnjujeta, pri čemer uporaba enega ne izključuje uporabe drugega. Zato niso utemeljeni revizijski ugovori, da je bila okoljska dajatev revidentki neutemeljeno odmerjena, ker naj bi jo že v celoti plačala s trgovanjem z emisijskimi kuponi.
Pravnomočnost zajema stanje ob zaključku glavne obravnave, zato zadene stranke prekluzija glede vseh dejstev, ki so do takrat že obstajala. Teh dejstev, razen v okviru obnove postopka in pod pogoji, določenimi za ta postopek, stranke po pravnomočnosti ne morejo več uveljavljati. Proti pravilnosti ugotovitev, ki izhajajo iz pravnomočnih sodnih odločb, nasprotni dokaz ni dopusten. Morebitne ugovore bi tožena stranka morala uveljavljati v predhodni pravdi.
podjemna pogodba - odstop od pogodbe - prenehanje pogodbe po volji naročnika - zamuda podjemnika - razlaga pogodbe - vrednost izvedenih del - pogodbena faza - znižanje plačila
Četudi je bil toženkin motiv za odstop od Pogodbe v tožničini zamudi pri pridobivanju gradbenega dovoljenja, iz navedenih okoliščin izhaja, da je toženka ne glede na zamudo želela izpolnitev prav tega dela pogodbenih obveznosti, da pa ni več želela izpolnitve nadaljnjih pogodbenih obveznosti. V tem (preostalem) delu je od Pogodbe odstopila.
V skladu s 648. členom OZ mora v primeru odstopa od pogodbe naročnik podjemniku izplačati dogovorjeno plačilo, zmanjšano za stroške, ki jih podjemnik ni imel, pa bi jih moral imeti, če pogodba ne bi bila razdrta, kot tudi za tisto, kar je zaslužil drugje ali kar namenoma ni hotel zaslužiti.
ZDARS člen 3, 3/1, 3/2. ZDARS-1 člen 4, 5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odškodninska tožba - povrnitev materialne škode - škoda nastala uporabniku zemljišča pri izgradnji avtoceste - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija DARS - obstoj sodne prakse
Revizija je bila dopuščena glede pravnega vprašanja, ali je v konkretnem primeru za presojo (ne)obstoja pasivne stvarne legitimacije tožene stranke pomembna razmejitev med njenimi nalogami, opredeljenimi v prvem in drugem odstavku 3. člena ZDARS.
Presoja, da dokaz (zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja, da je nepremičnina v družbeni lastnini) ni v nasprotju s trditvami v tožbi (da gre za lastnino tožeče stranke), je glede na (postopno) tranzicijo družbene lastnine v klasično lastninsko pravico z znanim titularjem pravilna. Razumevanje revizijske graje v smeri izpodbijanja zaključka, da je tožeča stranka lastnica nepremičnin, pa bi pomenilo izpodbijanje dejanskega stanja, kar v revizijskem postopku nasploh ni dopustno, kadar se izpodbija zamudna sodba, pa tudi ne v pritožbenem.
Če se sodišče druge stopnje v celoti strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje in tej nima ničesar dodati, ni potrebno še dodatno opredeljevanje do izvedenih dokazov in ponavljanje razlogov, vsebovanih v prvostopenjski sodbi.
Zakon o obligacionim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, BiH, 1978) člen 186, 361, 361/1, 367, 367/1. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3.
dopuščena revizija - zastaranje odškodninske terjatve - stroški zdravljenja - začetek teka zastaralnega roka - pravo, ki ga je treba uporabiti
Sodišče druge stopnje je z odločitvijo, da je tožnica pridobila pravico terjati izpolnitev obveznosti po zaključku stomatološkega zdravljenja, tožnici zagotovilo učinkovito varstvo pravic. Ob upoštevanju, da je od nesreče do zaključka stomatološkega zdravljenja preteklo nekaj več kot dve leti, pa po oceni Vrhovnega sodišča s takšno odločitvijo tudi ni prekomerno poseglo v pravno varnost tožene stranke.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/2. ZIZ člen 15, 17, 17/2, 23, 40c, 40c/1.
spor o pristojnosti - izvršba na podlagi verodostojne listine - sedež dolžnika
Upnik je vložil predlog za izvršbo in ga naslovil kot „predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova“, v njem pa navedel, da izvršilni naslov predstavlja račun. Vloge strank se obravnavajo po vsebini in ne njenem naslovu, zato je za obravnavo predloga pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. ZIZ namreč v prvem odstavku 40c. člena določa, da je v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine do ugotovitve pravnomočnosti sklepa o izvršbi izključno krajevno pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani, razen če zakon določa drugače.
predlog za določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - sorodstvena vez med stranko v postopku in uslužbenko pristojnega sodišča - odvetnik kot stranka v postopku - manjše sodišče
Po oceni Vrhovnega sodišča splet relevantnih okoliščin (pravdna stranka je odvetnik s sedežem v kraju sedaj pristojnega sodišča ter sorodnik delavke sodišča, v relativno pomembnem sporu v katerem je udeleženih 20 tožnikov) narekuje delegacijo pristojnosti. Zato je določilo pristojnost Okrajnega sodišča v Mariboru.
ZPP člen 7, 39, 41, 41/2, 212. OZ člen 190, 197, 336, 393. ZUreP-1 člen 138.
sklepčnost tožbe - trditvena podlaga - dokazi - listine pripoznava tožbenega zahtevka - trditveno in dokazno breme - neupravičena pridobitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Od navedb tožeče stranke je treba ločiti priloge tožbe, ki so praviloma listinski dokazi, namenjeni ugotavljanju resničnosti njenih navedb. Sklicevanje na priloge se lahko nanaša le na dokaz že danih navedb ali na njihovo natančnejše substanciranje.
Bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (omenjena „protispisnost“) je podana le v primeru, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri prevzemanju oziroma prenosu vsebine listin oziroma izpovedb prič, to je tedaj, ko jih je sodišče v razloge sodbe povzelo (prepisalo) z drugačno vsebino, od tiste, ki jo imajo v resnici. Če pa sodišče dokaze presoja oziroma oceni drugače kot revident, pa gre lahko le za zmotno dokazno oceno, ki v revizijskem postopku, kot že pojasnjeno, ne more biti predmet revizijskega preizkusa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0018687
ZKZ člen 19, 19/2, 20, 20/3, 20/7. OZ člen 88, 88/1, 90, 90/2.
neveljavnost pogodbe - ničnost - promet s kmetijskimi zemljišči - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zaščitena kmetija - veljavnost razpolaganja - prepoved manjšega pomena - odobritev pravnega posla - potrdilo, da odobritev ni potrebna - konvalidacija - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Sodišči prve in druge stopnje sta ob dejanski podlagi, ki jo ponujata stranki, dolžni sami paziti na pravilno uporabo prava. Prepozne so zato lahko le trditve strank o dejanskem substratu posamezne pravne norme. To so tiste konkretne življenjske okoliščine, ki so predmet pravnega vrednotenja, katerega cilj je preverjanja, ali je izpolnjen zakonski dejanski stan, predpisan za uporabo pravne norme. Kriterija prepovedi manjšega pomena in izvršenosti pogodbe tvorita zgornjo (materialnopravno) premiso pravnega pravila iz drugega odstavka 90. člena OZ. Trditev, da gre v konkretnem primeru za prepoved manjšega pomena, je pravna kvalifikacija konkretne življenjske situacije.
Pri presoji, ali je bila prekršena prepoved manjšega pomena, je treba izhajati iz okoliščin konkretnega primera. Med situacijami, za katere je bilo v drugem odstavku 19. člena ZKZ določeno,da odobritev ni potrebna, je obravnavana z vidika dejanskega stanja manj zahtevna. Sporni pravni posel (pogodba o dosmrtnem preživljanju) je bila sklenjena med materjo in hčerjo, torej z zakonitim dedičem. Očitno gre za situacijo, v kateri za veljavnost pravnega posla upravni organ zgolj izda potrdilo, da odobritev ni potrebna. Razlaga, ki bi ničnost pravnega posla utemeljevala zgolj na ugotovitvi, da ni bilo pridobljeno formalno potrdilo, da odobritev pravnega posla ni bila potrebna, pa bi bila v nasprotju s splošnim načelom obligacijskega prava, ki stremi k ohranjanju pogodbo v veljavi.
Revizija se dopusti glede vprašanja materialnopravne pravilnosti presoje, da je bila v konkretnem primeru kršena tožnikova pravica iz 21. člena Ustave RS.
OZ člen 637, 649. ZPP člen 2, 216, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - jamčevanje za napake gradbe - stvarne napake - odgovornost za stvarne napake - odprava napak - odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja vezanosti sodišča na predlog naročnika glede načina izvedbe sanacije stvarne napake.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje kršilo procesno pravo, ko je štelo, da je tožnica predlagala oba načina odprave stvarne napake, pri čemer naj bi ji bilo prisojeno nekaj manj, kot je zahtevala.
povrnitev škode - odgovornost države za delo sodišča - odgovornost države za delo upravnega organa - denacionalizacijski postopek - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost
Protipravnost državnega organa oziroma sodišča je podana samo, če je ravnanje le-teh v očitnem nasprotju z zakoni ali je njihova razlaga predpisana namerno v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Za presojo protipravnosti sodnikovega (uradnikovega) ravnanja je torej odločilno, ali je v konkretnem primeru ravnal v nasprotju s profesionalnimi standardi sodniške (uradniške) službe.
agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - vrnitev premoženja v naravi - odškodnina - obveznice
Če je Slovenski državni holding zavezanec za plačilo odškodnine na podlagi tranzicijske zakonodaje ZPVAS, so na drugi strani člani agrarne skupnosti, ki jim ni mogoče vrniti pravic v naravi, lahko upravičeni le do odškodnine zanje po določbah ZSOS, torej v obveznicah in ne v denarju.
Pravilno je stališče tožene zavarovalnice, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo 83. člen OZ, ki določa, da je treba, če je bila pogodba sklenjena po vnaprej natisnjeni vsebini ali je bila pogodba kako drugače pripravljena in predlagana od ene od pogodbenih strank, nejasna določila razlagati v korist druge stranke.
Odvzem vozila s strani sozavarovane osebe po določbah zavarovalne pogodbe ni krit in je tožbeni zahtevek neutemeljen.
ZPP člen 101, 101/1, 101/3, 215, 367, 367/2, 377, 339, 339/2-15. ZFPPIPP člen 245.
dovoljenost revizije - tožba in nasprotna tožba - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - osebni stečaj - začetek stečajnega postopka - prenehanje pooblastila - pooblastilo za vložitev revizije - pravilo o dokaznem bremenu - prosta presoja dokazov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Vrednosti po tožbi in nasprotni tožbi se po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča ne seštevata, ker predstavljata samostojni procesni subjektiviteti, ne glede na to, ali bi šlo lahko celo za povezana zahtevka iz tožbe oziroma nasprotne tožbe.
Res je z oklicem o začetku postopka osebnega stečaja nad tožnikom, prenehalo dotedanje pooblastilo, saj so tedaj nastale posledice začetka stečajnega postopka nad njim (primerjaj 245. člen ZFPPIPP in prvi odstavek 101. člena ZPP, na katerega se sklicuje tožena stranka). Vendar pa je glede na tretji odstavek 101. člena ZPP pooblaščenec dolžan še en mesec opravljati pravdna dejanja, če je treba odvrniti škodo za stranko. Vložitev revizije pa je prav takšno pravdno dejanje. Revizija je bila, ob izkazanem posebnem pooblastilu za njeno vložitev, vložena pred potekom enega meseca od nastanka posledic začetka stečajnega postopka. Zato se nanjo ne morejo raztezati omenjeni negativni procesni učinki posledic začetka stečajnega postopka.
V izpodbijanih sodbah je šlo za pravilno opravljeno „klasično dokazno presojo“, ki ni zahtevala uporabe procesne metodologije, ki je v pomoč sodišču le pri premagovanju spoznavne krize.
Če sodišče dokaze presoja oziroma oceni drugače kot revident, pa gre lahko le za zmotno dokazno oceno, ki v revizijskem postopku ne more biti predmet revizijskega preizkusa in ne za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP .