Toženka je z vlogo z dne 24.11.2003 umaknila revizijo o kateri dotlej revizijsko sodišče še ni odločalo, zato je bilo treba na podlagi drugega odstavka 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP odločiti kot v izreku tega sklepa.
zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - vročanje pisanj
Sodišče je ravnalo zakonito, ko je na podlagi ugotovitve, da se obsojenec očitno izmika in noče priti na glavno obravnavo, od obsojenčevega izbranega zdravnika, ki je izdal zdravniško potrdilo, zahtevalo, naj posreduje podatke o obsojenčevi bolezni, ki so bili podlaga za odobritev bolniškega staleža, in sicer zaradi odločitve o morebitni postavitvi izvedenca ustrezne (medicinske) stroke, ki bi podal mnenje o obsojenčevi sposobnosti, da se udeleži glavne obravnave.
V primeru zatrjevanja, da se sklep o priporu opira na nedovoljen dokaz, lahko Vrhovno sodišče poseže v pravnomočno odločbo o priporu le izjemoma, če na podlagi relevantnih procesnih okoliščin oceni, da se izpodbijani sklep pri presoji utemeljenosti suma opira na dokaz, ki je že na prvi pogled oziroma očitno nedovoljen, in je zaradi tega utemeljenost suma kot enega od pogojev za pripor omajana do te mere, da se nakazuje odprava pripora.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22173
ZKP člen 299, 299/2, 371, 371/1-8, 420, 420/2.KZ člen 38, 38/2.
nedovoljeni dokazi - obvestilo osumljenca policiji - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - denarna kazen - dnevni znesek - družinske obveznosti
Sodišče s tem, ko je prebralo kazensko ovadbo z obsojenčevo izjavo, ki jo je dal policiji, ni bistveno kršilo določbe kazenskega postopka iz 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP. Ta bistvena kršitev določb kazenskega postopka bi bila podana le, če bi se sodba opirala na tak dokaz.
Obsojenčevo odplačevanje kredita zaradi nakupa stanovanja ne pomeni družinske obveznosti iz 2. odstavka 38. člena KZ, pač pa se za družinsko obveznost lahko primeroma upošteva preživljanje otrok, preživljanje nezaposlenega zakonca, preživljanje staršev ali plačevanje preživnine.
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2-14. ZUS člen 72, 72/3.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - listina v tujem jeziku - overjen prevod
Če so sestavni del dejanskega stanja, ki je podlaga za odločanje, listine v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod. Če ta ni priložen, sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 72. člena ZUS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22115
KZ člen 22, 22/2, 311, 311/2.ZKP člen 371, 371/1-11.
kazniva dejanja zoper javni red in mir - prepovedan prehod čez državno mejo - sostorilstvo - poskus - kaznovanje storilca za poskus - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nerazumljivost izreka
Čeprav sta ostala dva sostorilca kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo neidentificirana in tako nista bila procesuirana, to na kazensko odgovornost obsojenca, ki je sodeloval pri izvrševanju kaznivega dejanja kot storilec, nima prav nobenega vpliva, saj se sostorilstvo določa na podlagi odločilnosti prispevka posameznika pri izvršitvi kaznivega dejanja.
Če pri kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo imena tujcev niso navedena, izrek sodbe ni nerazumljiv.
ZOR člen 200, 203.ZPP člen 374, 374/2, 377. ZPOMZ0-A. OZ.
povrnitev negmotne škode - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - višina odškodnine - enotna sodna praksa - uveljavitev OZ in ZPOMZO-A - načelno pravno mnenje - zapadlost terjatve - začetek teka zamudnih obresti - zvišanje odškodnine v postopku revizije - dovoljenost revizije - zavrženje revizije
Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
Za zvišani del odškodnine na revizijski stopnji gredo tožniku zamudne obresti le od sodbe prve stopnje dalje.
Glede zgodnejšega teka zamudnih obresti od prisojene odškodnine na prvi stopnji in zvišane na drugi stopnji, revizija ni dovoljena, ker sodišči o tem delu tožnikovega obrestnega zahtevka sploh nista odločili.
ZUS člen 1, 2, 3, 34, 34/1-3, 75, 75/1. Pravilnik o maturi (1993) člen 39, 39/2, 47, 47a, 47b, 48.
maturitetna ocena - upravna stvar
Odločba Republiške maturitetne komisije ni dokončni upravni akt ali drug akt, ki se ga lahko izpodbija v upravnem sporu, maturitetna ocena ni upravna stvar, zato je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča razveljavilo in tožbo zavrglo.
ZDen člen 60, 60/3, 63, 63/3. ZDFLRJ člen 35, 35/2, 45.ZUP člen 9. ZUS člen 8, 74.
ugotovitev državljanstva - upravni postopek - kršitev pravil postopka - načelo zaslišanja stranke
Če prvostopni organ stranke pred svojo odločitvijo s pisnim pozivom ni seznanil z vsemi ugotovljenimi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev in je ni opozoril na njene pravice, da lahko dokazuje nasprotno, tudi kasnejši poziv na obravnavo pred organom ne more sanirati teh pomanjkljivosti.
ZOR člen 18, 219, 371. ZTLR člen 3, 14, 14/1, 39, 39/2.
neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - uporaba solastnikovega dela nepremičnine - bivanje otrok solastnikov v nepremičnini - zastaranje
Toženec je tožnico izločil iz uporabe solastne hiše. Ni odločilno, ali je od uporabe celotne stvari imel objektivno korist ali ne, oziroma ali se je dejansko okoristil s stvarjo. Drugačna razlaga - samo o dejanski koristi - bi bila v nasprotju z določbo prvega odstavka 18. člena ZOR, ki terja na obligacijskem področju od vsakogar, da ravna gospodarno, na stvarnopravnem področju pa nalaga nedobrovernemu posestniku, da povrne tudi vrednost plodov, ki jih je opustil obrati (drugi odstavek 39. člena ZTLR).
Morebitna porazdelitev obveznosti staršev do skupnih otrok na podlagi določb (ZZZDR) ni pravno upoštevna in je lahko le stvar drugega postopka. Omenjene preživninske in druge obveznosti do skupnih otrok je mogoče uveljaviti v skladu z določili 51. do 62. člena ZZZDR.
upravni spor - bistvena kršitev določb postopka - zahteva stranke, da sodišče opravi glavno obravnavo - odločanje na seji
Ker je tožeča stranka že v upravnem postopku ugovarjala in dokazovala, da je uporabnik, za katerega je uvozila repromaterial, tudi izvozil predelani repromaterial, nato pa še v tožbi ponovila ta ugovor in zahtevala opravo glavne obravnave, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za ugotovitev, da je bilo dejansko stanje v upravnem postopku popolno ugotovljeno in za odločanje na seji.
sprememba sodbe na revizijski stopnji - odločitev o stroških postopka
Stroškovna odločba, izdana v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP, predstavlja novo odmero stroškov, s katero revizijsko sodišče relativno avtonomno odloča o stroških. Relativno zato, ker je omejeno le s skupnim zneskom stroškov, ki jih je sodišče prve ali druge stopnje priznalo revidentu, čigar reviziji je (delno) ugodeno. Z revizijsko odločbo priznani stroški v tem primeru ne smejo biti nižji od končnega skupnega zneska (glavnice in obresti), ki ga revidentu priznava stroškovna odločba nižjega sodišča. Ni pa revizijsko sodišče vezano na ključ ali na metodo, po kateri je nižje sodišče prišlo do končnega skupnega zneska stroškov (ki ga predstavlja vsota glavnice in obresti).
Postopek v delovnem sporu, v katerem je tožnik zahteval razveljavitev disciplinskih sklepov, reintegracijo in plačilo plače, je bil prekinjen zaradi stečaja toženih strank. Na podlagi vloge tožnika, ki jo je sodišče prve stopnje štelo za predlog za nadaljevanje postopka, je bil postopek s pravnomočnim sklepom nadaljevan. Pred pravnomočnostjo sklepa o nadaljevanju postopka je sodišče splošne pristojnosti v stečajnem postopku napotilo tožnika, da v 15 dneh s tožbo uveljavlja prerekano terjatev. Ker je bil postopek za plačilo terjatve, ki je bila prerekana v stečajnem postopku, že začet in s pravnomočnim sklepom tudi nadaljevan, sodišči druge in prve stopnje nista smeli zavreči tožbe tožnika zato, ker bi naj zamudil rok za njeno vložitev.
ZTPDR člen 58. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7, 8.
prenehanje delovnega razmerja - odpoved v disciplinskem postopku
V primeru odpovedi delovnega razmerja gre za poseben disciplinski ukrep, ki je predviden samo v razmerju med delavcem in zasebnim delodajalcem in ki v drugih delovnih razmerjih ni možen, kljub temu, da je po vsebini in posledicah podoben disciplinskemu ukrepu prenehanja delovnega razmerja, kot ga določa zakon. Zato za ta postopek lahko veljajo pravila disciplinskega postopka, ki jih KPDZD določa v 41. členu. Taka razlaga pozitivnih predpisov je v skladu tudi z določbami konvencije 158. Mednarodne organizacije dela, ki določa, da ima med drugim delavec pravico do zagovora (7. člen) in pravico do pritožbe (8. člen), kar mu je z določbami KPDZD zagotovljeno.
prenehanje delovnega razmerja - delo delavca trajno ni potrebno
Delodajalec je postopek za ugotovitev, da delo delavcev trajno ni potrebno, in tudi, delo katerih delavcev ni potrebno, izvedel v skladu z določbami zakona in kolektivnih pogodb. Delavec v reviziji zato ne more uspeti s trditvami, da postopek ni bil zakonito izveden in da posamezna merila vrednotenja niso bila upoštevana v skladu s pravnimi normami.
Delovni rezultati se lahko ugotavljajo na različne načine. Lahko se merijo po bolj ali manj objektivnih merilih (na primer normativi) ali ocenjuje (ocena delovne uspešnosti). Tako ugotovljen rezultat delavčevega dela - v primerjavi s pričakovanim, običajnim, povprečnim - nato vpliva na višino delavčeve plače, pa tudi na ohranitev zaposlitve. Sodišče ni ugotovilo - in tožnica tudi v reviziji tega ne zatrjuje - da bi tožena stranka pri določanju presežnih delavcev po kriteriju delovne uspešnosti, ugotavljala ali uporabila drugačne rezultate dela.
invalidsko zavarovanje - obnova postopka - pogoji za obnovo postopka
Po določbi prvega odstavka 7. člena ZPIZ se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo po zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP - Uradni list SFRJ, št. 47/86), če z zakonom (ZPIZ) ni drugače določeno. Ta določba velja tudi za obnovo postopka. Pogoji za obnovo postopka so tako določeni v 249. členu ZUP, kjer je določeno, da se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, med drugim obnovi, če se zve za nova dejstva ali najde ali pridobi nove dokaze, ki bi mogli samo zase ali v zvezi z že izvedenimi dokazi pripeljati do drugačne odločbe, če bi ta dejstva ali bi bili ti dokazi znani ali uporabljeni v prejšnjem postopku.
Tožeča stranka je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. To revizijo je kasneje z vlogo umaknila, zato je sodišče sklenilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.