molk organa - odločba, izdana med pritožbenim postopkom - pravni interes za pritožbo
Ker je tožena stranka med pritožbenim postopkom izdala odločbo, tožnik nima več pravnega interesa za pritožbo v upravnem sporu zaradi molka tožene stranke.
odgovornost za drugega - odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - povrnitev škode
Temeljna predpostavka za odgovornost delodajalca je namreč po 170. členu ZOR (poleg ugotovitev elementov civilnega delikta) v tem, da je delavec (v tem primeru stranski intervenient) povzročil škodo pri delu ali v zvezi z delom. Škoda je storjena pri delu ali v zvezi z delom, če je neposredni povzročitelj deloval v zvezi z nalogami, ki so mu naložene v okviru dejavnosti delodajalca (tožene stranke).
Bistvena je vsebinska povezava med dejavnostjo delodajalca in delavčevim dejanjem, ki je povzročilo škodo. Pomembna je funkcionalna zveza med škodnim ravnanjem delavca in njegovimi delovnimi nalogami. Opravljanje dela med malico (delovnim odmorom) pri tem na razmerje med tretjo osebo, ki ji je bila prizadejana škoda in delodajalcem, ne vpliva.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - razmerja med razvezanima zakoncema - dolžnost preživljanja otroka in nepreskrbljenega zakonca - višina preživnine
Ob prevedbi, ki temelji na 123. členu ZVojI, je potrebno upoštevati ureditev 2. odstavka 122. člena ZVojI, ki določa, da se ne prevedejo odstotki invalidnosti vojnih invalidov, ki bodo ta status uveljavili do uveljavitve enotnih kriterijev za ocenjevanje vseh vrst invalidnosti v Republiki Sloveniji. Če je imela tožnica do sprejema novih meril že uveljavljen status civilnega invalida vojne VI.
skupine zaradi 60% invalidnosti, glede na izrecno določbo 2. odstavka 122. člena ZVojI ni zakonske podlage za prevedbo odstotka invalidnosti - ob prevedbi na podlagi 123. člena ZVojI.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 174, 177, 177/3, 200, 203.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost države - služenje vojaškega roka - vojaška vaja - premagovanje pehotnih ovir - lesena pregrada - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Premagovanje ovire "lesena pregrada" je že samo po sebi nevarno glede na njeno višino, gladko podlago, način in čim krajši čas njenega premagovanja. K povečani nevarnosti pa so prispevale tudi okoliščine, v katerih se je vaja izvajala: ovire so bile drsne (mesec marec, senca, vlaga), tožnik pa je imel obute neprimerne mehke teniske.
Kot trajno posledico prestanega duševnega pretresa ima tožnica depresivno psihonevrozo s pretežno anksiozno problematiko. Ta škoda ni zajeta z odškodnino za strah. Trajne posledice strahu so namreč zgolj okoliščina, ki kaže na intenzivnost strahu. Kadar pa preidejo v drugo obliko škode, ko dobijo obliko trajne duševne motenosti, lahko predstavljajo podlago za odmero odškodnine iz naslova pretrpljenih duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
Toženčevo sklicevanje na to, da njegovo ravnanje ni bilo "očitno nepošteno" ni utemeljeno. Pri prevzemu denarja namreč on in/ali njegova pravna prednica nista izražala prave volje, saj sta sprejela denar za plačilo kupnine stanovanja, ki sta ga bila že kupila. Ker tožnika za to nista vedela in sta ju toženca spravila v zmoto ali sta ju držala v zmoti, sta ju prevarala (65. člen ZOR), in je tako ravnanje očitno nepošteno. Toženec in njegova žena nista ravnala pošteno že pri sklepanju pravnega posla in prevzemu denarja, zato sta predvsem onadva izrabljala možnost in trgovala s pravico odkupa stanovanja po ugodnih pogojih iz SZ.
ZOR člen 18, 18/2, 154, 154/1, 158. ZVJS člen 3, 21.ZPP člen 243, 251.
povzročitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost upravljalca smučišča - pojem nevarnega mesta po ZVJS - stičišče vlečnice in smučišča - odgovornost smučarja - padec in nalet smučarja - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine
Vzporedni položaj smučarske vlečnice in smučišča ne predstavlja nevarnega mesta, ki bi narekovalo med njima posebno zaščito z varnostno ograjo. Taka razmejitev torej ni niti predpisana s 3. členom ZVJS niti ni običajna.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti posredni oškodovanci - posebno težka invalidnost kot pravni standard
Posebna težka invalidnost zajema le tiste primere, ki po Fischerjevem sistemu spadajo v VI. skupino (izguba obeh očes, paraplegija, dvojne amputacije, druge hude trajne posledice povezane s trajno nemočnostjo, kot je izguba bistvene življenjske funkcije v telesni ali duševni sferi, ki ima za posledico odvisnost od oskrbe in pomoči drugih).
1. Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta navedla v točkah (po analogiji taksne ali odvetniške tarife), tako da vrednosti spornega predmeta ni izrazila v denarni enoti. To pomeni izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta, kar ima za posledico nedovoljenost revizije.
2. Vrednost spornega predmeta 2.000.000,00 SIT je tožeča stranka navedla ob spremembi tožbe, ko je poleg obstoječega zahtevka postavila še dodatni tožbeni zahtevek. Navedena nova opredelitev vrednosti spornega predmeta se lahko nanaša samo na dodatni tožbeni zahtevek in o tem obsegu je označba vrednosti spornega predmeta pravočasna in taka, da je revizija dovoljena.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22129
URS člen 123, 123/1, 123/2.ZPKri člen 22, 22/1. KZJ člen 214, 214/2.ZVojD člen 38, 46, 46/5. EKČP člen 9.ZKP člen 560, 560/1.
poprava krivic - revizija - politični zapornik - nepokorščina pri vpoklicu v vojaško službo in izmikanje vojaški službi - ugovor vesti - dolžnost sodelovanja pri obrambi države
Pri presoji, ali so podani pogoji za revizijo po ZPKri, ni mogoče izhajati iz sedanje ustavne in zakonske ureditve pravice do ugovora vesti, marveč iz ureditve tega vprašanja v času storitve dejanja in ocene, ali je bila ta taka, da je mogoče trditi, da izpodbijana sodba temelji na zakonu, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Obvezno služenje vojaške dolžnosti samo po sebi ni v nasprotju z 9. členom EKČP.
Z zahtevo za revizijo po ZPKri ni mogoče uveljavljati kršitev zakona, ki so po 1. odstavku 420. člena ZKP podlaga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti, marveč je dopustna samo v tistih primerih, ko je bila določena oseba obsojena v skladu s takratno kazensko zakonodajo, vendar na podlagi kazenskega materialnega zakona, ki je bil zaradi političnih, razrednih ali ideoloških razlogov zlorabljen oziroma uporabljen v nasprotju z načeli in pravili pravne države.
Pogoji za pridobitev statusa političnega zapornika se ne prekrivajo v celoti s pogoji za vložitev revizije zoper kazensko obsodilno sodbo, saj gre za vsebinsko različna postopka, z različnimi predpostavkami in posledicami.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS22112
KZ člen 25, 133, 133/1.ZKP člen 372, 372-4, 420, 420/2.
kazniva dejanja zoper življenje in telo - lahka telesna poškodba - sostorilstvo - opis kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Če sodišče ne kvalificira dejanja lahke telesne poškodbe z eno od oblik udeležbe pri kaznivem dejanju, mora biti jasno opredeljeno, katero poškodbo je oškodovancu prizadejal vsak izmed obdolžencev.
Med okoliščinami, ki pomenijo zakonske znake kaznivega dejanja, mora izrek vsebovati tudi druge okoliščine, ki so potrebne za individualizacijo določenega kaznivega dejanja (npr. čas, kraj), okoliščine, od katerih je odvisna pravna opredelitev (med katere spada tudi opis udeležbe) ter v določenih primerih spremljevalne okoliščine, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije.
S tem ko sodišče kljub opisu ni opredelilo dejanj kot kaznivih dejanj, storjenih v sostorilstvu, ne gre za kršitev v škodo obsojencu. Kazenski zakon namreč na splošno vrednoti sostorilstvo kot nevarnejši pojav v primerjavi s samostojnim storilcem, kar se kaže v tem, da v posebnem delu v več primerih sostorilstvu določa kot hujšo obliko kaznivega dejanja (npr. umor po 4. točki 2. odstavka 127.
pripor - ponovitvena nevarnost - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - prepovedan prehod čez državno mejo - varnost ljudi - odloženo ukrepanje policije
Za sklep, da je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, zadošča, če sodišče ugotovi, da hkrati obstajata najmanj ena od alternativno naštetih okoliščin, povezanih s kaznivim dejanjem in najmanj ena od okoliščin, ki zadevajo storilca, ki v medsebojni povezavi utemeljujejo presojo, da je podana realna nevarnost, da bo oseba ponovila istovrstno kaznivo dejanje.
Število kaznivih dejanj lahko predstavlja okoliščino, ki hkrati kaže na težo storjenih kaznivih dejanj, v povezavi z ostalimi okoliščinami pa tudi na obdolženčeve osebne lastnosti, to je nagnjenje k izvrševanju kaznivih dejanj, kar je okoliščina subjektivne narave.
Obdolženec je utemeljeno osumljen, da je izvršil kazniva dejanja kot član dobro organizirane kriminalne združbe, v kateri je imel vsak član vnaprej določeno vlogo. V takem primeru so obdolženci ob tako organizirani kriminalni dejavnosti s skupnim delovanjem vsak v okviru lastne udeležbe izvrševali kazniva dejanja, s tem pa tudi ustvarjali pogoje, v katerih je bila ogrožena varnost prebežnikov na poti do cilja. V takšnih okoliščinah podrobnejša opredelitev vloge posameznega storilca v zvezi z ogrožanjem varnosti (pripor) ni potrebna.
Procesnega standarda neogibnosti pripora za varnost ljudi v postopku odločanja o priporu ni mogoče enačiti z "nevarnostjo za življenje in zdravje tretjih oseb" kot kriterijem iz 159. člena ZKP.
Glede na ureditev v splošnih aktih javnega zavoda, ki ne določa, da upravni odbor o kandidatu za generalnega direktorja glasuje tajno, je izvedeno javno glasovanje o tem predlogu zakonito.
Zahteva za varstvo zakonitosti, vložena zoper sklep o podaljšanju pripora (2. odstavek 272. člena ZKP) po poteku osemdnevnega roka (3. odstavek 421. člena ZKP), se kot prepozna zavrže.
pritožba osebe, ki ima pravico udeleževati se upravnega postopka, pa v upravnem postopku ni sodelovala, ker ji ta možnost ni bila dana - prepozna pritožba - predlog za obnovo postopka
Oseba, ki ima pravico udeleževati se upravnega postopka, pa v upravnem postopku ni sodelovala, ker ji ta možnost ni bila dana, ima pravico vložiti pritožbo v roku, ki sicer velja za stranke, ki so v upravnem postopku sodelovale. Prepozno pritožbo je treba obravnavati kot predlog za obnovo postopka, ker je že samo dejstvo, da se oseba ni udeleževala upravnega postopka, čeprav bi ji kot stranki morala biti dana takšna možnost, zadosten razlog za obnovitev postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS22107
URS člen 29, 29-3.ZKP člen 18, 18/1, 307, 307/3, 326, 371, 371/1-3, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 196, 196/1.
glavna obravnava - sojenje v nenavzočnosti obdolženca - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa kršitev zakona - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe - kazniva dejanja zoper človekovo zdravje - neupravičena proizvodnja in promet z mamili
Pogoje za sojenje v nenavzočnosti ugotavlja sodišče. Tako je obtoženčev izostanek z glavne obravnave opravičen šele, ko ga kot takšnega oceni sodišče. Slednje tudi presoja, v katerih primerih se šteje, da je obtoženec že bil zaslišan in kdaj njegova navzočnost na glavni obravnavi ni nujna.
Zgolj dejstvo, da vsi soobsojenci niso bili navzoči na vseh glavnih obravnavah, ne pomeni, da je bil obsojenec prikrajšan v pravici do učinkovite obrambe.
Kaznivo dejanje po 1. odstavku 196. člena KZ je dokončano že s tem, ko storilec podvzame katero od v njem navedenih dejavnosti, ker se s tem ustvarja oziroma povzroča splošna nevarnost za zdravje in življenje ljudi, torej tudi v primerih, ko je med kupcem in prodajalcem sklenjen sporazum o blagu in ceni, čeprav mamilo še ni bilo predano kupcu.
Ker je sodišče ocenilo, da ponovna izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na dejstva, ki so odločilna v zvezi s presojo obstoja kaznivega dejanja, saj obramba z utemeljitvijo dokaznega predloga ni izkazala zadostne stopnje verjetnosti, da bi njegova izvedba lahko bistveno vplivala na s pravnomočno sodbo ugotovljena odločilna dejstva, z njegovo zavrnitvijo ni bila kršena obsojenčeva pravica obrambe.
razmerja med starši in otroki - razveza zakonske zveze - dolžnost preživljanja otroka - možnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičenca - višina preživnine
Podlaga za razsojo o višini prispevka za preživljanje otrok ob razvezi zakonske zveze je v 79. členu ZZZDR, kjer sta opredeljeni izhodišči: otrokove potrebe in možnosti staršev.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - protipraven odvzem motornega vozila - imetnik motornega vozila - zahtevek storilca kaznivega dejanja odvzema motornega vozila - pravnomočna kazenska sodba
Tudi tisti, ki je stvar z neupravičenenim odvzemom, torej brez pravnega naslova, dobil v posest, z njo razpolaga kot njen imetnik.
To pomeni, da tožnik, ki je bil s pravnomočno kazensko sodbo obsojen zaradi odvzema tujega motornega vozila, s katerim je bila takoj po odvzemu povzročena nesreča, v kateri je bil sam poškodovan, kljub temu, da v času nezgode avtomobila ni vozil, nima pravice do odškodnine iz naslova obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.