Za obdavčitev z davkom na promet nepremičnin (po ZDPN-1) ni pomembno, za kakšne vrste posel gre, oziroma kakšna je pravna podlaga za prenos. Bistveno je, da se prenaša lastninska pravica na nepremičnino in da se lastninska pravica prenaša odplačno.
obračun in plačilo opravljenih storitev pravne pomoči - vrnitev napotnice
Odvetnik, ki je v določeni zadevi dodeljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, sme v okviru dodeljene brezplačne pravne pomoči opraviti le storitve, ki so zajete v odločbi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči. Če opravi kake druge storitve, to ne more storiti v breme organa za brezplačno pravno pomoč oziroma javnih sredstev. Po določbah 40. člena ZBPP se mora napotnica vrniti takoj po končani opravi storitev brezplačne pravne pomoči oziroma najkasneje v roku 8 dni od dneva, ko je napotnica popolna. Če je za vrnitev napotnice zadolžen odvetnik, le-ta v primeru, ko ta rok ni upoštevan, do plačila storitev brezplačne pravne pomoči ni upravičen.
zdraviliška dejavnost - omejevanje konkurence - varstvo konkurence
Zdraviliška dejavnost tudi sodi med gospodarske dejavnosti, ki se opravljajo na trgu proti plačilu. Pri tem pa ni pomembno, ali ustvari kaj dobička, temveč je pomembno le, da gre za dejavnosti proti plačilu. To pa tudi pomeni, da ne gre za dejavnost, ki bi zasledovala izključno socialno funkcijo.
V obravnavni zadevi gre za izdajo dovoljenja za gradnjo hleva za 200 prašičev pitancev s pomožnimi prostori, torej objekta, ki glede namembnosti sodi med objekte, ki so vir hrupa in vir emisij v zrak. Sodišče pritrjuje stališču tožene stranke, da je, tudi z vidika emisij (vonj in hrup), poseg ob doslednem upoštevanju vseh predvidenih ukrepov, navedenih v gradbenem dovoljenju, za okolje sprejemljiv. Pravilno je tudi stališče tožene stranke, da soglasje sosedov pri izdaji gradbenega dovoljenja niti po ZGO-1 niti po PUP ni pogoj za njegovo izdajo.
denacionalizacija - vračilo denacionaliziranega premoženja v naravi - ovire za vračilo v naravi - prostorski kompleks
Vprašanje prostorskega kompleksa je dejansko vprašanje, ki sta ga oba upravna organa pravilno presojala z vidika rabe zemljišča v okviru nedeljivega kompleksa smučišč, opredeljenega v prostorskih aktih. Bistvena okrnitev prostorske kompleksnosti pa je pravni standard, ki ga je v konkretnem primeru potrebno presojati z vidika namena izrabe kompleksa, to je kot dela kompleksa namenjenega športni in rekreacijski dejavnosti - smučišču.
dopustnost upravnega spora - dopustnost tožbe - upravni spor
Sklep, izdan v postopku pred izdajo odločbe, se lahko (samostojno) izpodbija le, kolikor je z njim postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan (2. odstavek 5. člena ZUS-1). Ker tožnik izpodbija odločitev o zahtevi za izločitev, ki po navedenih določbah ZUS-1 ni upravni akt, niti akt, ki ga je dopustno izpodbijati v upravnem sporu, je sodišče tožbo kot nedopustno zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1.
Upravni organ bi moral, ko med pravnimi nasledniki upravičenca ni bilo soglasja o obliki vračila podržavljene nepremičnine po 2. odstavku 25. člena ZDen, ravnati po določbi 56. člena ZUP/86 in zahtevati od strank, da imenujejo skupnega predstavnika oziroma ga sam določiti in izvajati procesna dejanja prek njega. Če med pravnimi nasledniki kljub skupnemu pooblaščencu ne bo soglasja o izbirah, pa je organ dolžan vrniti podržavljeno nepremičnino tako, da na njej vzpostavi lastninsko pravico do višine njene prvotne vrednosti, kar je splošno načelo vračanja po ZDen, torej da se primarno vrne toliko in v obliki, kot je bilo podržavljeno (2. alinea 2. odstavka 25. člena ZDen).
CZ člen 154, 154/1. ZCT člen 9. ZDU-1 člen 16, 16.
upravni spor - tožbena novota - uvrstitev blaga v carinsko tarifo - naknaden obračun carinskega dolga - pooblastilo za odločanje v upravnem postopku - carina - carinska tarifa
V obravnavanem primeru je sporna uvrstitev blaga v KNCT in iz tega naslova naknadno obračunan carinski dolg na podlagi c) točke 1. odstavka 154. člena CZ. Tudi po mnenju sodišča postopek termične obdelave gob - blanširanje, ki je bil opravljen na spornem blagu pred transportom, v 07 poglavju KNCT, razen pri zmrznjenih gobah (tarifna oznaka 07 10), ni predviden. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilna uvrstitev navedenega blaga v 20 poglavje KNCT in ne v poglavje 07, kot zatrjuje tožnik.
Napotke sodišča, vključno z napotkom upoštevati razpoložljive podatke tožeče stranke o številu prireditev in povprečni višini zapitka, je prvostopni davčni organ v ponovljenem postopku v celoti upošteval in davčno osnovo ocenil na podlagi 2. odstavka 45. člena ZPD in ne na podlagi 2. odstavka 45. člena ZDoh. Za potek zastaralnih rokov je odločilnega pomena, ali je bila davčnemu zavezancu odmerna odločba izdana znotraj relativnega oziroma absolutnega zastaralnega roka.
carina - naknaden obračun carinskega dolga - uvrstitev blaga v kombinirano nomenklaturo carinske tarife
V obravnavanem primeru je sporna uvrstitev blaga v KNCT in posledično naknadno obračunan carinski dolg na podlagi c) točke 1. odstavka 154. člena CZ. Tudi po mnenju sodišča postopek termične obdelave gob - blanširanje, ki je bil opravljen na spornem blagu pred transportom, v 07 poglavju KNCT, razen pri zmrznjenih gobah (tarifna oznaka 07 10) ni predviden. Zato je tudi po mnenju sodišča pravilna uvrstitev navedenega blaga v 20 poglavje KNCT in ne v poglavje 07, kot zatrjuje tožnik.
Pogoj za sodno varstvo v upravnem sporu je, da je bilo v upravnem postopku uporabljeno dovoljeno pravno sredstvo. V zadevah, v katerih se odloča v dvostopenjskem upravnem postopku, je torej dopustno vložiti tožbo šele, ko je odločeno o pritožbi zoper izpodbijano prvostopno odločbo. Če v konkretnem primeru ni dopusten upravni spor, ni podlage za izdajo začasne odredbe iz 32. člena ZUS-1.
Tožnik je v azilnem postopku navajal različne osebne podatke in podatke o svojih starših. S kontradiktornimi izjavami, ki ji ni ustrezno pojasnil, je vnesel dvom v resničnost vseh svojih navedb. Zato je utemeljen očitek tožene stranke, da tožnik postopek zlorablja.
pravno nasledstvo po denacionalizacijskem upravičencu - društvo - pravno nasledstvo
Tožnik bi moral pravno nasledstvo izkazati z vpisi v ustrezen register oziroma, ker gre za društvo, z vpisi v ustrezno evidenco pri upravnem organu (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-255/96 z dne 15. 1. 1998) in kot je bilo predvideno za društva, ki so obstajala že pred vojno, po Zakonu o društvih iz leta 1946 in njegovih spremembah iz leta 1947.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - finančne storitve - oprostitev plačila DDV
Transakcije, vključno s posredovanjem z delnicami predstavljajo finančne storitve, ki so oproščene plačila DDV po 4e. točka 1. odstavka 27. člena ZDDV. Iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da tožnik v letu 2003 ni opravljal obdavčljivega prometa in tudi ni izstavljal računov, saj je v tem letu ustvaril le prihodke iz financiranja, ne pa tudi prihodkov iz poslovanja oz. je v letu 2004 tudi izstavil dva računa za opravljene storitve. Če torej po povedanem tožnik v letu 2003 iz naslova obdavčljive dejavnosti ni opravil nič prometa oz. je v letu 2004 izdal (le) dva računa, ostalo pa je dosegel iz naslova oproščene dejavnosti, sta tožena stranka oz. prvostopni organ ugotovila odbitni delež vstopnega DDV po 41. členu ZDDV.
88. člen ZDen ne izključuje možnosti vlagatelja, da zaradi lastninjenja nepremičnine na podlagi pravnega posla iz tega člena, namesto zahtevka na vrnitev nepremičnine uveljavlja zahtevek na odškodnino. Navedeni člen namreč materialne dispozicije vlagatelja zahteve glede oblike vrnitve podržavljenega premoženja (1. odstavek 62. člena ZDen) ne omejuje, ker je namenjen zgolj varstvu tistih zahtevkov za denacionalizacijo, ki se glasijo na vrnitev v naravi, ne pa varovanju celotnega režima denacionalizacije, določenega v ZDen.
Za opredelitev premoženja, za katero ne velja določba o vračilu zadružnim in kooperantskim organizacijam ter zadružnim zvezam (1. odstavek 65. člena ZZad), je bistveno že samo dejstvo, da je bilo premoženje podržavljeno na kateri od podlag iz 3., 4. in 5. člena ZDen.
ZTI člen 11, 11/6, 11, 11/6. ZUP člen 78/1, 9, 9/1, 78, 78/1, 9, 9/1, 78.
inšpekcijski postopek - načelo zaslišanja stranke - nepodpisan zapisnik o opravljenem inšpekcijskem pregledu
Glede na to, da sta upravnemu spisu priložena dva izvoda zapisnika, od katerih je eden žigosan z žigom tožnice, sodišče nima podlage za dvom v ugotovitev tožene stranke v izpodbijani odločbi, da je bil izvod tega zapisnika vročen tožnici, ki nanj ni podala pripomb. Po presoji sodišča je bil torej predstavnik tožnice na ustrezen način, prek vsebine zapisnika, seznanjen z dejstvi in okoliščinami, na katere je tožena stranka oprla svojo odločitev in zato ni prišlo do zatrjevane kršitve načela zaslišanja stranke. Sodišče sicer ugotavlja, da zapisnika ni podpisal predstavnik tožnice, kar je kršitev 1. odstavka 78. člena ZUP, ki določa, da zapisnik podpiše tisti, ki je sodeloval pri dejanju. Vendar pa sodišče ocenjuje, da ta pomanjkljivost ni taka, da bi lahko vplivala na zakonitost postopka, še posebej, ker je zapisnik žigosan z žigom tožnice, do česar ne bi moglo priti, če predstavnik tožnice ne bi bil navzoč pri sestavi zapisnika, oziroma proti volji tega predstavnika.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 237, 237/2, 237/2-7.
odgovor na tožbo - pravica graditi - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev pravil postopka
Nikjer v odločbi ni navedeno, kateri materialni predpis je imela tožena stranka v mislih, niti tega, katere listine, s katerimi je izkazoval pravico graditi na omejenih zemljiščih je predložil investitor, in zakaj tožena stranka meni, da te listine ustrezajo zahtevam materialnega predpisa. Navedene kršitve pa tudi ni bilo mogoče sanirati z obsežno obrazložitvijo spornega vprašanja, ki jo je tožena stranka podala v odgovoru na tožbo, čeprav bi ta obrazložitev sicer povsem ustrezala kriterijem za obrazložitev upravne odločbe. Odgovor na tožbo je namreč namenjen izključno podrobnejši obrazložitvi pravnih stališč tožene stranke, v ničemer pa ne more vplivati na zakonitost izpodbijanega akta.
vročanje pravnim osebam - tek pritožbenega roka - upravni postopek
Osebno vročanje je najstrožji način vročanja, ki ga pozna ZUP, zato po presoji sodišča s tem, da je bil uporabljen ta način namesto poenostavljenega načina vročanja pravnim osebam po 91. členu ZUP, ni bila tožeči stranki kršena nobena procesna pravica. Prvostopenjski organ je ravnal pravilno in zakonito, ko je sklep vročil na naslov sedeža tožeče stranke, kot je bil vpisan v sodni register, čeprav tožeča stranka že več let pred sporno vročitvijo ni delovala na naslovu vročanja. Rok za pritožbo začne teči z pravilno vročitvijo prvostopenjske odločbe, gre pa za z zakonom določen, torej nepodaljšljiv rok. Morebitne naknadne oz. dodatne vročitve zato ne morejo vplivati na tek in potek roka, saj bi taka razlaga zakona pomenila nedopustno podaljševanje z zakonom predpisanega roka.