Dejstvo, da plani stanovanjske in komunalne graditve v času podržavljenja za območje Občine A. niso obstajali, ne more biti zadostna podlaga za odločitev, da sta bili podržavljeni parceli dejansko kmetijski zemljišči - pri dokazovanju statusa zemljišč mora upravni organ upoštevati tudi vse razpoložljive dokaze, ki tak status dokazujejo.
upravni spor - pravica do izjave - odločanje brez upravnih spisov
Če tožena stranka tudi na novo zahtevo sodišča ne pošlje upravnih spisov, na katerih temelji izpodbijana odločba, ki je zato ni mogoče preizkusiti, je treba tožbi že iz tega razloga ugoditi.
razlaga prava EU - azil - Dublinska uredba - posedovanje veljavnega vizuma
Prosilec za azil vizo poseduje v smislu 9(2) člena Dublinske uredbe tudi, če pristojni organ na podlagi komunikacije z drugo državo članico EU, ki jo veže Dublinska uredba, ugotovi, da je bila prosilcu za azil izdana veljavna viza v drugi državi članici, četudi listine z vizo prosilec nima dejansko pri sebi.
otrok - domovinska pristojnost očeta - denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - predhodno vprašanje
Na podlagi predpisov, ki so urejali inštitut domovinstva in državljanstva, od uveljavitve avstrijskega državnega zakona, ki se je uporabljal na ozemlju Kraljevine SHS oziroma Jugoslavije do uveljavitve Zakona o državljanstvu SHS in Zakona o občinah, so zakonski otroci v domovinstvu in državljanstvu sledili očetu.
ZPOmK člen 10, 10/5, 10/5-4, 23, 23/1, 23/3. ZUS člen 14, 14/3, 28, 28/1. ZTel-1 člen 75, 75/1.
zloraba prevladujočega položaja - uporaba neenakih pogojev za enako storitev - storitev zakupa podatkovnega voda - ADSL omrežje - upoštevni trg - novi dokazi
Tožena stranka je pravilno navedla dejanske razloge, zakaj je trg dajanja širokopasovnega dostopovnega ADSL omrežja v uporabo ponudnikom internetnih storitev določila kot upoštevni storitveni trg, na katerem ima tožeča stranka prevladujoč položaj. S to storitvijo na trgu sicer tekmujejo ponudniki kabelskega dostopa ter drugih tehnologij, glede katerih pa je tožena stranka pravilno ocenila nezadostno mero zamenljivosti z vidika končnih uporabnikov, in to glede na dejanske možnosti dostopa do njih (razširjenost kabelskega omrežja in število priključkov v primerjavi s številom telefonskih priključkov, ki omogočajo uporabo tehnike ADSL, neuveljavljene ostale tehnološke možnosti – dostopi preko elektro omrežij, satelitskih zvez ter mobilnih omrežij, razvezani dostop do lokalne zanke) in z upoštevanjem njihovih specifičnih lastnosti (hitrost in varnost prenosa podatkov).
Sklep o uvedbi postopka je bil izdan na zahtevo stranke, ki je tudi po presoji sodišča v zahtevi izkazala pravni interes za izvedbo postopka ter verjetnost obstoja kršitev, njeno svojstvo kot stranke na podlagi določb ZPOmK pa v postopku tudi nikoli ni bilo sporno, prekoračitev roka iz 3. odstavka 23. člena ZPOmK pa po presoji sodišča bistvene kršitve pravil ne predstavlja, kajti tožena stranka bi tak oziroma prav ta sklep lahko izdala (tudi) po uradni dolžnosti (pri čemer bi za okoliščine, iz katerih izhaja verjetnost kršitev, izvedela iz strankine zahteve), in to brez časovne omejitve. Sklep o uvedbi postopka ima tudi vse sestavine 24. člena ZPOmK; določena so tudi ravnanja in okoliščine, ki so razlog za uvedbo postopka.
Ravnanje tožeče stranke, ki je zaradi svojega monopolnega položaja pri nudenju storitve, na katero sta bila A. in B. konkurenta pri ponujanju obravnavane konkurenčne storitve nujno vezana, lahko ter je enemu od konkurentov v daljšem časovnem obdobju nudila svojo storitev pod cenovno ugodnejšimi pogoji, ki niso bili transparentni ter jih drugi konkurent v tem obdobju ni poznal ter jih pri svojih poslovnih odločitvah ni mogel upoštevati, s čemer je bil neupravičeno prizadet njegov konkurenčni položaj (ob upoštevanju še že navedenih okoliščin v zvezi z značilnostmi konkurenčne storitve nudenja povezave v internet preko ADSL), vsebuje vse opredelilne značilnosti zlorabe prevladujočega položaja ter dovoljuje zaključek o storjeni kršitvi v smislu 4. alinee 5. odstavka 10. člena ZPOmK.
azil - ponovna prošnja za azil - bistveno spremenjene okoliščine - dokazno breme - zavrženje prošnje
Prosilec za azil, ki mu je bila prošnja za azil v RS že zavrnjena, lahko vloži novo prošnjo samo, če predloži dokaze, da so se zanj okoliščine bistveno spremenile. Pri oceni spremenjenih okoliščin mora organ upoštevati odločilna dejstva, ki so nastala po izdaji odločbe v predhodnem postopku, kot tudi tista dejstva, ki so nastala že pred izdajo, vendar jih prosilec ni navedel iz upravičenih razlogov.
ZDDV člen 34, 40, 58. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 79, 96b.
podružnica tuje osebe - vračilo vstopnega DDV - registracija zavezanca za DDV - DDV
Po mnenju sodišča pri uveljavljanju pravice do odbitka vstopnega DDV ne gre razlikovati med tujimi osebami in domačimi osebami, temveč je treba izhajati iz pojma davčnega zavezanca. Ti imajo pravico enako nastopati na trgu in uveljavljati pod istimi pogoji davčne ugodnosti, kamor sodi tudi pravica do odbitka vstopnega DDV. Nedvomno je tudi registracija po 58. členu ZDDV obveznost, ki zadeva davčnega zavezanca. V zadevi bi bilo potemtakem sporno, ali je tožnik upravičen do odbitka vstopnega DDV za obdobje, ko še ni bil vpisan v register zavezancev za DDV, kar pa je ob dejstvu, da je tožnik uveljavljal odbitek vstopnega DDV po računih, ki niso verodostojne knjigovodske listine v smislu SRS 21, po mnenju sodišča sekundarno vprašanje.
lastninska pravica, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - upravni postopek - denacionalizacijski upravičenec
Če se akt o podržavljenju ne ujema z zemljiškoknjižnim stanjem ob podržavljenju nepremičnine, je pri ugotavljanju denacionalizacijskega upravičenca potrebno upoštevati tudi dokaze, s katerimi se dokazuje nasprotno stanje.
udeležba pri dobičku - prikrito izplačilo - dohodnina
Navedeni korporacijski pravni posli so bili torej sklenjeni izključno z namenom izigravanja (kogentnih) davčnih predpisov. Gre za zlorabo pravic oziroma njihovo uporabo za namen, ki je nedopusten.
V obravnavanem primeru je stranka za zamudo zvedela, ko je prejela sklep o zavrženju tožbe z dne 16. 10. 2007, in ne, kot navaja v predlogu, šele z seznanitvijo z vsebino poziva na dopolnitev tožbe.
Sestavine zahteve za razlastitev določa določba 98. člena ZUreP-1, med katere sodi tudi razlastitveni elaborat. Ta mora, če je to potrebno za izvedbo razlastitve, vsebovati tudi načrt parcelacije oziroma natančen opis parcelacije. Vsebino slednjega pa določa Pravilnik o urejanju in spreminjanju mej parcel v zemljiškem katastru. Ker gre za stvar, v kateri sta udeleženi stranki z nasprotujočimi si interesi, je treba izvesti posebni ugotovitveni postopek po določbi 145. in 146. člena ZUP. Podlaga za odločanje po nujnem postopku po določbi 104. člena ZUreP-1 pa se nanaša na izdajo odločbe o razlastitvi in ne na izdajo o uvedbi postopka razlastitve.
Tožena stranka je imela podlago za izdajo odločbe v 2. alinei 3. odstavka 109. člena ZMed, ker je po opozorilu in odreditvi, da se kršitve odpravijo ugotovila, da kršitev ni bila odpravljena v za to določenem roku.
dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe - upravni spor
V dvostopenjskem upravnem postopku, v katerem je bila pritožba tožeče stranke zavrnjena, je predmet upravnega spora presoja zakonitosti upravnega akta, s katerim je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika (2. člen ZUS-1), to pa je odločba organa prve stopnje. V obravnavanem primeru tožeča stranka kljub pravilnemu pravnemu pouku v odločbi drugostopnega organa in tudi po opozorilu sodišča, s tožbo izpodbija akt organa druge stopnje, s katerim je bila pritožba zavrnjena. Ker po navedenih določbah ZUS-1 izpodbijani akt ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče na podlagi 4. točke 1.odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo kot nedopustno.
pravica do svobode - pripor - vezanost na pravnomočno odločbo sodne oblasti
V obravnavani zadevi za tožnika ni sporno dejstvo, da tožena stranka izvaja pripor na podlagi pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v A., s katerim je bil tožniku pripor podaljšan do pravnomočnosti sodbe oz. do nastopa kazni zapora, vendar najdalj do izteka izrečene mu zaporne kazni. Nesporno je tudi, da navedeni sklep do vložitve tožbe ni bil odpravljen, zato sta nanj vezana tudi tožena stranka in njen direktor. Dokler navedena odločba ne bo odpravljena ali spremenjena oziroma se ne bodo iztekli roki oz. pogoji iz izreka sklepa, s svojim ravnanjem zato ta ne moreta posegati v tožnikovo pravico do svobode.
Lastninska pravica na zemljišču, ki je predmet denacionalizacije, upravičuje lastnika, da kot stranka sodeluje v postopku ter je zato tudi upravičen vlagatelj predloga za obnovo.
Tožnik, ki je bil zavezan ravnati se po 29. členu ZDDV in Pravilniku o izvajanju 29. in 30. člena ZDDV, mora v primeru kršitve teh predpisov plačati DDV, ki ga je bil oproščen le pod natančno in v naprej določenimi pogoji.
Za davčno oceno, katere temelj predstavljajo tožničini podatki o povprečni porabi slada na liter piva, ki je narejeno po njeni tehnologiji in receptu, ni potrebno postaviti izvedenca. Obveznost za plačilo trošarine ne nastane s prodajo nezakonito proizvedenega trošarinskega izdelka, temveč nastane v trenutku, ko je trošarinski izdelek nezakonito proizveden, plačnik trošarine pa je oseba, ki trošarinski izdelek nezakonito proizvede.
izpolnjevanje finančnega pogoja - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Po določbah ZDoh-2, ki se uporablja od 1. 1. 2007 dalje, se pokojnine in drugi dohodki iz naslova PIZ ne obračunavajo več na prej veljaven način (se ne obrutijo s predpisanimi količniki), saj prejemki iz naslova PIZ vsebujejo priznan znesek zmanjšanja dohodnine v višini 13,5% (četrti odstavek 112. člena ZDoh-2). Navedena priznana davčna olajšava tako nadomešča prej veljavni sistem obrutenja pokojnin in drugih dohodkov iz PIZ s predpisanim količnikom, saj je le-ta v bistvu pomenil faktor obračunane neplačane akontacije dohodnine. Pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja je zato potrebno prejemke iz naslova PIZ primerjati z višino (bruto) minimalne plače.
pretrganje zastaranja - zastaranje carinskega dolga
Po določbi 157. člena CZ pravica do izterjave carinskega dolga zastara v petih letih od dneva ko je dolg nastal, v vsakem primeru pa pravica do izterjave zastara ko preteče deset let od dneva nastanka carinskega dolga. Zakon torej za zastaranje pravice do izterjave carine določa relativni petletni in absolutni desetletni zastaralni rok.