ZPP (1977) člen 358, 358/3, 367, 358, 358/3, 367. ZD člen 172, 172/1, 172, 172/1.
pravni interes za pritožbo - sklep o dedovanju
Dedič, ki je bil s sklepom o dedovanju razglašen za dediča vse zapuščine, ni legitimiran za pritožbo. Takšno pritožbo je treba kot nedovoljeno zavreči, ker pritožnik nima interesa za vložitev pritožbe.
Izročilna pogodba, sklenjena pred izdajo sklepa, s katerim je bilo upravičencu vrnjeno zaplenjeno premoženje, ne učinkuje glede vrnjenega premoženja, če to premoženje ni bilo v pogodbi izrecno navedeno. Enako dedne izjave glede vrnjenega premoženja nimajo pravnega učinka, če so bile dane potem, ko je bilo premoženje že zaplenjeno.
vročanje pisanj - imetnik obratovalnice - vabilo na glavno obravnavo
Imetniku obratovalnice, ki ni organiziran kot pravna oseba, se pisanja ne vročajo kot pravnim osebam, ampak kot fizičnim osebam. Najprej se poskusi z osebno vročitvijo, nato pa sledi nadomestna navadna vročitev.
Vabilo na glavno obravnavo je takšno pisanje, za katerega se iz razlogov večje previdnosti zahteva osebna vročitev. Posledice izostanka z naroka so namreč za stranko lahko zelo hude.
aktivna legitimacija za vložitev pritožbe - stranska intervencija
Pritožnik je s cesijo prevzel terjatev od tožnika. Po materialnem pravu je bil sicer aktivno legitimiran kot novi upnik vtoževane terjatve, vendar pa po procesnem pravu ni bil aktivno legitimiran za vložitev pritožbe. Sam namreč v sporu ne more nastopati kot (tožeča) stranka, lahko pa bi nastopal kot strankin (tožnikov) pomočnik - kot stranski intervenient.
Oškodovanec, ki je v prometni nesreči pretrpel gmotno škodo, je upravičen do vzpostavitve prejšnjega stanja, oziroma če do te vzpostavitve ne pride, do popolne odškodnine. Zato mu gre tudi prometni davek v odstotku od stroškov za delo, potrebnih za popravilo njegovega avtomobila.
Če sodišče strankam ni vročilo vabila za glavno obravnavo tako, da ostane strankam najmanj osem dni za priprave, stori s tem relativno bistveno kršitev procesnih določb.
Relativno bistveno kršitev procesnih določb pa stori sodišče tudi, če v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine po ugovoru, ko se postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, v odločbi o glavni stvari ne odloči, ali ostane plačilni nalog v veljavi ali pa se razveljavi.
Zatrjevanja obtoženca, da ponovitvena nevarnost ni podana, ker ga bo vzdrževal oče, ne more omajati ugotovitve, da je takšna nevarnost podana glede na to, da je obtoženec brez zaposlitve, da nima lastnih sredstev za preživljanje in da je obtožen večjega števila kaznivih dejanj zoper premoženje, s čimer si je očitno pridobival sredstva za preživljanje. Možnost, da bi ga preživljal oče, tudi do sedaj na obtoženca ni vplivala tako, da ne bi izvrševal kaznivih dejanj.
Za oceno krajevne pristojnosti po kraju, v katerem se je pripetil dogodek, na katerega se spis nanaša, je odločilno, kje ima sedež založba, za katero se v inkriminiranem spisu zatrjuje, da jo je zasebni tožilec z nepravilnim ravnanjem uničil.
ZZZDR člen 132, 132/4, 132, 132/4. ZIP člen 16, 16/2-2, 16, 16/2-2.
zamudne obresti - izvršilni naslov - obvestilo CSD o uskladitvi preživnine z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov
Obvestilo centra za socialno delo o novi določitvi preživnine je skupaj s sodno odločbo izvršilni naslov. Ker določa to obvestilo za primer plačilne zamude zamudne obresti, tožeča stranka nima pravnega interesa, da s tožbo uveljavlja zahtevek za plačilo zamudnih obresti.
Pri odločanju o varovanju posesti tožnika na objektu, ki ga je zgradil na zemljišču v soposesti pravdnih strank je treba razjasniti, ali je z izgradnjo objekta bistveno moten dotedanji način izvrševanja soposesti in zaradi ugovorov toženca vprašanja pristnosti posesti tožnika na spornem objektu, ki ga je odstranil toženec ter vprašanja dopustnosti dejanj toženca.
Pri urejanju meje po zadnji mirni posesti mora sodišče predvsem ugotoviti položaj, kakršen je bil med strankama glede meje, preden je postala sporna in ne starejše posestno stanje ter pri tem upoštevati tudi dobrovernost posesti.
Trditve nasprotnega udeleženca o solastnini podstrešja so v nasprotju z dednim dogovorom. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo v skladu s čl. 9 ZNP, ko je štelo njegovo pravico za manj verjetno in nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo.
Vložitev odškodninskega zahtevka pri zavarovalnici ne pretrga teka zastaralnega roka. Ker je oškodovanec zvedel za obseg škode in za povzročitelja že v letu 1984, tožbo pa je vložil šele leta 1992, je prvo sodišče utemeljeno ugodilo ugovoru zastaranja in je pravilno tožbeni zahtevek zavrnilo.